Spis prěporučajemyh slov v medžuslovjanskom
(v) tutčas🌳, v tutoj čas/moment🧪, aktualno🧪, v tom momentu🧪
Slovo na anglijskom: now
Vse varianty v MS: sejčas, nyně, segda, tutčas, aktuaľno
Variant najvyše razumlivy vsim: (v) tutčas🌳, v tutoj čas/moment🧪, aktualno🧪, v tom momentu🧪
Objasnjenje/komentar:
Odpovědnik slovu "tutčas" ima jedino russky ("тотчас"), ale slova "tu/tut" i "čas" sųt razumlive vsekde.
Priměry fraz:
"V tutčas ne mogų govoriti"
"Aktualno my ješče ne znajemo, čto my bųdemo dělati"
"Ja ne znaju, kde oni sųt v tom momentu"
(v) tutdenj, dnes🌳, v tutoj denj🧪
Slovo na anglijskom: today
Vse varianty v MS: dneś, tutdenj, sego dnja
Variant najvyše razumlivy vsim: (v) tutdenj, dnes🌳, v tutoj denj🧪
Objasnjenje/komentar:
"Tutdenj" jest kompromis, ktory rabotaje od togo dovoda, že vse języky imajųt "tu/tut" i "denj". Ale za srbov, hrvatov i slovencev to slovo bųde malo razumlivo, zatože u njih "tu" i "denj" to sųt "dan" i "tu/tukaj", ktore zvųčęt inako.
Forma "dnes" jest vo vseh južnyh i zapadnyh językah ale jest mnogo daleka od poljskogo "dziś". Takože slovo ne jest v uk/be, a v russkom jest zastarělo.
"V tutoj denj" jest ješče jedin kompromis, ktory potrěbuje byti vyše razumlivy.
Priměry fraz:
"V tutdenj ja ne rabotaju, jesm v domu"
čas
Slovo na anglijskom: time
Vse varianty v MS: vrěmę, čas
Variant najvyše razumlivy vsim: čas
Objasnjenje/komentar:
"Vrěmě" v značenju "time" imajut russky, ukrajinsky i južne jezyky. Poljsko "wrzemię" jest velmi arhaično. Takože "vrěme" jest "weather" v južnyh jezykah.
"Čas" jest "time" v bělorusskom, ukrajinskom, bulgarskom, makedonskom, slovenskom i zapadnyh jezykah, a v russkom to upotrěbjaje se jedino v vysokom stilju. V srbskom "čas" može značiti i "hour" i "lesson" i "time". V hrvatskom čas znači někako kratko vrěme, mig.
Itak, vsaky jezyk v někakoj formě imaje čas=time, zato prěporučajemo tuto slovo.
Priměry fraz:
"Ja imaju malo časa, ale budu pomogti tobě s učenjem medžuslovjanskogo."
cěly
Slovo na anglijskom: entire
Vse varianty v MS: veś, cěly
Variant najvyše razumlivy vsim: cěly
Objasnjenje/komentar:
Formu "ves" imajut ru, be, uk i sl jezyky. Slovo "cěly" za "whole" jest občeslovjansko.
Upotrěbjenje slova:
Jestvuje razlika smyslov, slovo "ves" = "all/entire", a "cěly" = "whole, entire, intact"
da by
Slovo na anglijskom: so that, in order to, so as to, in order that
Vse varianty v MS: aby, da by, že by
Variant najvyše razumlivy vsim: da by
Objasnjenje/komentar:
"Že by" jestvuje jedino v zapadnyh językah.
"Aby" jestvuje vo vseh zapadnyh językah i v ukrajinskom ale jest razumlivo takože rusam zatože zvųči podobno na "дабы".
"Da by" jest razumlivo vsim, zatože jest v russkom i v južnyh językah (v bulgarskom jest zastarělo, oni imajųt "da + glagol" bez "by") i zvųči podobno na "že by" i "aby" iz drugyh językov.
Priměry fraz:
"Ja dělajų vse, da bys ty byla ščęstliva"
"Potrěbno mnogo rabotati, da by něčto stvoriti"
"Ja čitajų knigy da by sę něčego naučiti"
Upotrěbjenje slova:
"Aby" znači "in order to/so as to" i poslě njego sę koristaje infinitiv glagola. Poslě "da by" takože može sę koristati infinitiv (kako v sěvernyh slov. językah i napriměr v anglijskom)
daže🌳, navet 🌳, až 🧪,
Slovo na anglijskom: even
Vse varianty v MS: daže, až, navet, dokonce
Variant najvyše razumlivy vsim: daže🌳, navet 🌳, až 🧪,
Objasnjenje/komentar:
"Daže" jest bulgarsko i russko slovo
"Navet" imajut bělorussky, ukrajinsky i poljsky
"Až" imajut vse sěverne jezyky, ale v bolšesti jezykov to ne jest prěmy odpovědnik slovu "even":
Russian. аж — even, so, very (prostorěčno, usiljaje značenje slova)
Belarusian. аж, ажно — even
Ukrainian. аж — so, so until
Polish. aż — until, till, to
Czech. až — when, only, until
Slovak. až — when, till, until
Ni jedin variant ne imaje očevidnoj prědnosti nad drugyh, uživajte jih zavisno od konteksta
"Dokonce" jest cs/sk slovo, a druge jezyky jego ne imajut
Priměry fraz:
"Ja daže ne znaju o čem ty govoriš"
"Navet Vsesvět někogda rodil se i někogda bude umrěti"
"Dobro, to bylo až prěmnogo brzo"
Upotrěbjenje slova:
Slovo "až" v slovjanskyh jezykah ne jest prěmy sinonim za "even", uživajte jego jedino kogda je potrěba posiliti značenje. "Koliko lět ty imaš? Jesm velmi stary, imam až 30 lět"
drugy
Slovo na anglijskom: second
Vse varianty v MS: drugy, vtory
Variant najvyše razumlivy vsim: drugy
Objasnjenje/komentar:
Drugy v značenju "second" jest vo vsih jezykah, izključajuči russky, bulgarsky i makedonsky, ale tute jezyky imajut jego v značenju "other".
"Vtory" imajut samo russky, bulgarsky i makedonsky.
Upotrěbjenje slova:
Pametajte, že v ru, mk i bg jezykah slovo "drugy" imaje jedino značenje "other", a v poljskom i bělorusskom - jedino značenje "second".
Za uk, cs, sk, sr, hr i sl jezyky ono može imati oba tyh smysla.
ględěti
Slovo na anglijskom: look, watch
Vse varianty v MS: ględěti, zrěti, poględati, pozirati (na), smatrjati, smotriti
Variant najvyše razumlivy vsim: ględěti
Objasnjenje/komentar:
Vsi slovjanske jezyky imajut slova s korenjem "ględ", hot poljska forma jest daleka od drugyh ("przyglądać się"). Ukrajinsko "глядіти" jest rědko, ale jezyk imaje i druge srodne slova (оглядати, углядіти, поглядати itd.).
"Zrěti" jest v češskom i slovačskom, jest zastarělo v russkom, ukrajinskom, srbskom i hrvatskom, a poljsky ima formy "spozierać' i "ujrzeć" (sovršeny glagol).
"Smatrjati" i "smotriti" imajut samo ru, mk, sr i hr jezyky.
Priměry fraz:
"Gledi, solnce uže zahodi"
Upotrěbjenje slova:
"Ględěti", no ne "ględati"! Drugo slovo znači "search" za čehov i slovakov.
"Poględati" može byti problemno iz ravnogo povoda.
govoriti
Slovo na anglijskom: say, speak, talk
Vse varianty v MS: govoriti, molviti, rěkti
Variant najvyše razumlivy vsim: govoriti
Objasnjenje/komentar:
"Govoriti" jest vo vseh slov. językah.
V poljskom forma "govoriti" v tom značenju ne jestvuje ale sųt: "gwarzyć", "gaworzyć", "pogwarka", "gwar", "gwara" i "rozhowor", ktore sųt podobne.
Priměry fraz:
"Je ne govorjų na srbskom"
"My uže davno ne jesmo govorili"
"Albert govori, že potrěbno spati"
"Govorite tiho, vse jedno ja vas ne razuměm"
groše
Slovo na anglijskom: money
Vse varianty v MS: groše, penęzy, (dinary)
Variant najvyše razumlivy vsim: groše
Objasnjenje/komentar:
Vse slovjanske jezyky imajut "groš" v značenju "coin"
"Pěnęzy" jest izključno zapadno slovo
Priměry fraz:
"Ne dam za tuto ni lomanogo groša"
"Prodavatelj jednojų rukojų tre o drugų rųkų… Ne izględaje on kako někakovy izmamitelj, ktory hće jedino omamiti svojih klientov. Jest prosto cělkom jasno, že iz vsih věćij vò vsesvětu, on najmnogo ljubi groše"
Upotrěbjenje slova:
Možno zaměnjati abstraktno "money" na groše, imajuče svoje nazvy. Priměr: dolary, evra, dinary.
htěti
Slovo na anglijskom: want
Vse varianty v MS: htěti, hotěti
Variant najvyše razumlivy vsim: htěti
Objasnjenje/komentar:
To jest kompromis medžu zapadnoslovjanskym "hc-", iztočnym "hoč-" i južnym "hč-/hoč-".
Priměry fraz:
"Ja byh htěl sę naučiti vseh językov světa"
"My ne hčemo dělati glupe věči"
hvala (něčemu)
Slovo na anglijskom: thanks to
Vse varianty v MS: dekujųči, blågodare, hvala
Variant najvyše razumlivy vsim: hvala (něčemu)
Objasnjenje/komentar:
Slovo "hvala" govori sę mnogo čęsto i srazuměti jego značenje iz konteksta jest mnogo prosto, iz togo povoda věrojętno ljudi uže bųdųt jego znati i razuměti.
Priměry fraz:
"Hvala internetu my možemo sę učiti iz doma"
hvala, blagodarim, blagodarju
Slovo na anglijskom: thank you, thanks
Vse varianty v MS: dękujų, blagodarim, blagodarju, hvala, dobra tobě
Variant najvyše razumlivy vsim: hvala, blagodarim, blagodarju
Objasnjenje/komentar:
"Děkuju" jest jedino v bělorusskom, ukrajinskom, i zapadnyh jezykah
"Hvala" v značenju "thanks" jest jedino v srbskom, hrvatskom i slovenskom, ale "(po)hvala" v drugom značenju (ang. "praise, commendation") jest vo vseh slov. językah.
Takože možno govoriti "velika hvala", kogdy my hčemo povysiti značenje "hvala".
"Blagodariti" ne jest vo vseh slov. językah, no slova "dar" i "blago" sut občeslovjanske
Slovo "Dobro" imajut vse jezyky
Priměry fraz:
- "Jesm kupil za tebe tort"
- "Velika hvala!"
- "Blagodarim tebe, to bylo mnogo pomočno"
- "Hvala za vsečto i dobra tobě!"
i
Slovo na anglijskom: and
Vse varianty v MS: i, a
Variant najvyše razumlivy vsim: i
Objasnjenje/komentar:
"i" je razumlivo za vsih, ima trohu drugo značenje v češskom i slovačskom (i = "i takože")
"a" jest mnogoznačno za vozhodne, a takože bg, sr, hr i sl jezyky, zatože može značiti "but"
ili
Slovo na anglijskom: or
Vse varianty v MS: ili, abo, alibo, aľbo
Variant najvyše razumlivy vsim: ili
Objasnjenje/komentar:
"Ili" jest polno razumlivo za rusov i južnyh slovjan. Takože jego bude znati priblizno vsaky ukrajinec i bělorus.
"Abo" jest razumlivo poljakam, ukrajincam, bělorusam i slovakam, i čestično razumlivo čeham i rusam.
"Albo/alibo" jest razumlivo poljakam, bělorusam, čeham i slovakam, a takože čestično razumlivo rusam i slovencam.
Po balam jest taka situacija:
ili - 3.7
aľbo - 3.5
alibo - 3.3
abo - 3.1
Priměry fraz:
"Byti ili ne byti? To jest pytanje"
ili, aľbo
Slovo na anglijskom: or
Vse varianty v MS: ili, abo, (aľbo), (alibo)
Variant najvyše razumlivy vsim: ili, aľbo
Objasnjenje/komentar:
"Ili" jest polno razumlivo za rusov i južnyh slovjan i čestično razumlivo/nerazumlivo za drugyh
"Aľbo" jest dobro razumlivo poljakam, bělorusam i slovakam i čestično razumlivo rusam, ukrajincam, čeham, hrvatam i slovencam
"Abo" jest razumlivo ukrajincam, poljakam i slovakam i čestično razumlivo za rusov, bělorusov i čehov. Južni slovjani jego ne razumějut
Tut jest polna informacija o razumlivosti slova: https://teletype.in/@mashine_of_goodness/use
Priměry fraz:
"Byti ili ne byti? To jest pytanje."
imę
Slovo na anglijskom: name
Vse varianty v MS: imę, nazva
Variant najvyše razumlivy vsim: imę
Objasnjenje/komentar:
"Ime" jest občeslovjansko slovo
Srodne do "nazva" slova imajut vsi jezyky, izključajuči slovensky
iny🌳, drugy🧪
Slovo na anglijskom: other, another
Vse varianty v MS: drugy, iny
Variant najvyše razumlivy vsim: iny🌳, drugy🧪
Objasnjenje/komentar:
"Iny" jest vo vsih jezykah, izključajuči bulgarsky i makedonsky, ale one imajut srodne slova "инаку/иначе" (en. otherwise) i "поинаков/инакъв" (en. another kind of).
"Drugy" v značenju "other" jest vo vsih jezykah, izključajuči poljsky i bělorussky, ale tute jezyky imajut jego v značenju "second".
Upotrěbjenje slova:
Pametajte, že v ru, mk i bg jezykah slovo "drugy" imaje jedino značenje "other", a v poljskom i bělorusskom - jedino značenje "second".
Za uk, cs, sk, sr, hr i sl jezyky ono može imati oba tyh smysla.
jedino
Slovo na anglijskom: only, just
Vse varianty v MS: samo, jedino, toliko
Variant najvyše razumlivy vsim: jedino
Objasnjenje/komentar:
- "Toliko" jest v iztočnyh językah i v poljskom.
- "Samo" jest vo vseh južnyh językah.
- "Jedino" jest v bulgarskom i makdonskom ("единствено"), v zapadnyh językah, srbskom i hrvatskom, itak v najvelikoj kolikosti slov. językov.
Ale v russkom "jedino" zvuči kako "jenako" ili "zajedno".
Priměry fraz:
"Jedino ty mene razuměš"
"Jedino dobri ljudi myslęt že oni sųt zli"
Upotrěbjenje slova:
TOLIKO vs TOLJKO
"Toliko" može dělati zaměšanje za čehov, slovakov i južnyh slovjan, zatože ono zvuči kako anglijsko "that much" (ru "столько", pl "tyle"):
Czech tolik
Slovak toľko
Slovene toliko
Croatian toliko
Serbian толико
Macedonian толку
Bulgarian толкова
Zato prěporučajemo pisati "toljko", ono zvuči vyše blizko k iztočnym i poljskomu variantam (ru только, be толькі, uk тільки, pl tylko), i ne jest falšivym prijateljem
JEDINO vs TOLIKO/SAMO
Slova "jedino" i "toliko/toljko/samo" imajut razliku v upotrěbjenju:
"Jedino, čto bylo možno sdělati — ubiti togo člověka" (ne je možno upotrěbiti toljko/samo)
"Toljko/samo čto prijehal, ubili go" (ne je možno upotrěbiti jedino)
jedino (něčto), izključati, izključiti, s izključenjem
Slovo na anglijskom: except
Vse varianty v MS: kromě, jedino (něčto), izključati, izključiti, s izključenjem
Variant najvyše razumlivy vsim: jedino (něčto), izključati, izključiti, s izključenjem
Objasnjenje/komentar:
Blizke k slovu "kromě" formy imajut jedino ru, be, uk, cs i sk, a akuratnu formu "kromě" — jedino russky i češsky.
Zato je važno zaměnjati to slovo na "jedino" ("jest jedino něčto"), "izkljucati" ("on poproboval vsečto, za izključenjem tutogo torta"), abo druge varianty
Priměry fraz:
"I medžu životom i smrtju ničto ne bude na světu. Kromě velikogo morja mrtvečskyh glav i skeletov"
komora🧪, sala🧪, poměščeńje 🌳
Slovo na anglijskom: room
Vse varianty v MS: komnata, poměščenje, izba, (komora), sala, (pokoj)
Variant najvyše razumlivy vsim: komora🧪, sala🧪, poměščeńje 🌳
Objasnjenje/komentar:
"Sala" (zala, šala itd.) jest vo vo vsih jezykah, ale ono odpovědaje anglisjkomu "hall".
"Komora" (ili "kamera") jest občeslovjansko slovo so značenjem "chamber".
"Poměščenje" jest v ru, be, uk, pl i bg jezykah, a cs i sk imajut srodne "místnost" i "miestnosť"
"Komnata" jest v ru, uk, cs i sk jezykah
Priměry fraz:
"Začto v mojej komorě směnili se cifry i tam sut drugi ljudi?"
kråtko, lakonično
Slovo na anglijskom: briefly
Vse varianty v MS: kråtko, lakonično
Variant najvyše razumlivy vsim: kråtko, lakonično
Objasnjenje/komentar:
oba slova sut vo vseh jezykah
Priměry fraz:
"Budu razkazati o tutom kratko"
"- Ja imam svoje metody - lakonično skazal on"
kråtky, lakoničny
Slovo na anglijskom: brief
Vse varianty v MS: kråtky, lakoničny
Variant najvyše razumlivy vsim: kråtky, lakoničny
Objasnjenje/komentar:
oba slova sut vo vseh jezykah
Priměry fraz:
"Jego odgovor byl velmi kratky"
"Prividno, to byl najvyše lakoničny diagnoz iz vseh, ktore ja jesm slyšal"
ktory, kaky
Slovo na anglijskom: which, that
Vse varianty v MS: ktory, koji
Variant najvyše razumlivy vsim: ktory, kaky
Objasnjenje/komentar:
"Ktory" jest v najvelikoj kolikosti slov. językov. V hrvatskom i srbskom to slovo jest v něktoryh dialektah. To slovo ne jestvuje jedino v bulgarskom.
"Koji" jest jedino v južnyh slov. językah (i takože v nepolnom značenju v russkom). No takože, "koj", osoblivo s izgovorom "kȯj", može byti v něktoryh situacijah priblizno råzumlivo na zapadu (pl. ki, cz. ký, sk. ký).
"Kaky" takože možno poněkogda koristati ale za južnyh slovjanov to bųde dělati konfuziju:
"Žena, kakų ja potrěbujų" za njih zvųči NE kako "Ta žena, ktora jest mně potrěbna", a kako "toj TIP ženy, ktory mně jest potrěbny".
Iz togo povoda my prěporučajemo "ktory"
Priměry fraz:
"Člověk, ktory ne razumě sebe, ne može dobro razuměti drugyh ljudij"
"Dom, v ktorom žive moj prijatelj, jest mnogo stary"
lěto 🧪
Slovo na anglijskom: year
Vse varianty v MS: god, rok, lěto
Variant najvyše razumlivy vsim: lěto 🧪
Objasnjenje/komentar:
"God" imajut russky i bělorussky, "godina" - južne jezyky
Zapadne jezyky i ukrajinsky imajut "rok"
"Lěto" jest občeslovjansko slovo, ale ono može byti falšivym prijateljem (to obyčajno znači "summer")
Priměry fraz:
"On je už dorastly, imaje 18 lět"
"Prva světova vojna počela se v 1914 godu"
li
Slovo na anglijskom: question particle
Vse varianty v MS: či, li
Variant najvyše razumlivy vsim: li
Objasnjenje/komentar:
"Či" jest zapadna, a takože bělorusska, ukrajinska i slovenska čestica. Ale ona može myliti bulgarov, zatože bg "че" jest medžuslovjansko "že" (anglijsko "that")
Česticu "li" ne imajut jedino poljaki, ukrajinci i bělorusi, ale nositelji ukrajinskogo i bělorusskogo mogut to znati hvala razuměnju russkogo jezyka
Priměry fraz:
"Pozdrav! Govoriš li ty na medžuslovjanskom?"
"Či jest někaka razlika medžu “how are you" i "how do you feel"?"
"Či jeste li vy znali, že dublovanje povyšaje razumlivost?"
Upotrěbjenje slova:
"Či" govorimo na početku rěčenja, "li" - poslě glagola (gledaj priměry upotrěbjenja)
mnogo
Slovo na anglijskom: very
Vse varianty v MS: velmi[1], mnogo[2], velje, veliko, silno
Variant najvyše razumlivy vsim: mnogo
Objasnjenje/komentar:
Slovo "velmi" jest vo vseh sevěrnyh jezykah kromě poljskogo, no jest zastarělo v russkom. Slovensky, bulgarsky i makedonsky ne imajut jego, srbsky i hrvatsky imajut variant "veoma".
Slovo "mnogo" jest vo vseh jezykah kromě ukrajinskogo, no v sěvernyh jezykah ono ima značenje "velika kolikost něčego" ( en. much, a lot of). Zato ono može byti falšivoprijateljem kogda stoji prěd imennikom.
Slovo "veliko" je v pl kako "wielce" i v čs kako "velice", v sk "velice" dialektalno.
Priměry fraz:
"Poslědne šesť měsęcev sųt byli mnogo težkymi."
"Ty imaješ velmi stary telefon."
"Tvoj telefon jest mnogo stary."
mysliti
Slovo na anglijskom: think
Vse varianty v MS: dumati, mysliti, mněti
Variant najvyše razumlivy vsim: mysliti
Objasnjenje/komentar:
"Mysliti" jest vó vseh językah.
Priměry fraz:
"- Mysliš li, že to jest dobra ideja?
naj-, najvyše
Slovo na anglijskom: the most, most
Vse varianty v MS: najvyše, najbolje, največe, naj-
Variant najvyše razumlivy vsim: naj-, najvyše
Objasnjenje/komentar:
"Največe" i "najbolje" ne sut vo vseh slov. językah. "Najvyše" v tom značenju jest jedino v srbskom i hrvatskom, ale v značenju "najvysoko" jest vo vseh slov. językah, kromě bulgarskogo, iz togo povoda toj variant jest vyše razumlivy od "najbolje" i "največe".
"Naj-" jest vo vseh slov. językah (ale to zvųči neprirodno za vseh kromě bulgarov).
Priměry fraz:
"On jest najglupy člověk na světu!"
ili
"On jest najvyše glupy člověk na světu!"
"Najvyše čęsto my govorimo o knigah"
ili
"Najčęsto my govorimo o knigah"
Upotrěbjenje slova:
!Čuvanje! poslě "naj-" slovo potrěbuje byti bez suffiksa "-ějš-" ili "-ěje". Ględite priměry.
nazyvati, imenovati
Slovo na anglijskom: name, call
Vse varianty v MS: imenovati, nazyvati
Variant najvyše razumlivy vsim: nazyvati, imenovati
Objasnjenje/komentar:
"Nazyvati" imajut vsi jezyky izključajuči slovensky
"Imenovati" imajut vsi jezyky izključajuči bulgarsky, ale on ima srodno slovo "преименува" (rename)
Itak, oba slova sut razumlive
něktory
Slovo na anglijskom: some
Vse varianty v MS: něktory, někoj
Variant najvyše razumlivy vsim: něktory
Objasnjenje/komentar:
"Něktory" jest v najvelikoj kolikosti slov. językov. V hrvatskom i srbskom "ktory" jest v něktoryh dialektah. To slovo ne jestvuje jedino v bulgarskom.
"Někoj" jest jedino v južnyh slov. językah (i takože v russkom).
Priměry fraz:
"Něktori ljudi myslęt, že oni sųt najvyše mudri na světu. To sųt najglupi ljudi"
"V něktoryh igrah možno naučiti sę anglijskogo"
nema
Slovo na anglijskom: there is/are no, there is/are not
Vse varianty v MS: nema, nemaje, ne jest
Variant najvyše razumlivy vsim: nema
Objasnjenje/komentar:
"Nema" imajut vsi kromě čehov i slovakov.
"Nemaje" je jedino v ukrajinskom
Priměry fraz:
Nema povodov za panikų
no
Slovo na anglijskom: but
Vse varianty v MS: ale, no
Variant najvyše razumlivy vsim: no
Objasnjenje/komentar:
"ale" jest vo vseh jezykah kromě russkogo, bulgarskogo, makedonskogo i slovenskogo"
"no" jest na uravenju dialektov znajemo vsim, no poljaki srazumějut kako "nu"
Priměry fraz:
"To može izgledati nelogično, ale ja hču obgovoriti tutu ideju"
"On je směly, no glupy"
Upotrěbjenje slova:
Imaje smysl različati odtěnky slov "no" i "ale" ("ale" imaje vyše silno značenje, a "no" jest někaky miks medžu "nu" i "ale")
Tu razliku imajut čehi i slovaki, citata:
Vsaky čeh poněkogda uživaje "no", v značenju "ale", jediny moment jest taky, že na vozhodu Čehije to jest vyše često
o/ob
Slovo na anglijskom: about
Vse varianty v MS: o, ob
Variant najvyše razumlivy vsim: o/ob
Objasnjenje/komentar:
"O/ob" ne jest jedino v Bulgarskom, Makedonskom i Ukrajinskom.
Priměry fraz:
"Nam jest potrěbno o tom pogovoriti"
"Ta kniga ob aeroplanah jest zaisto mnogo dobra"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Råzlika medžu "o" i "ob" jestvuje glavno za prostotų izgovora. Možeš li jasno skazati "bajka o oslu"? Ne. A s frazojų "bajka ob oslu" už ne bųde problema.
"Ob" govori sę prěd samoglaskojų (a, o, i, u, i tako dalje)
od povoda (něčego), v rezultatu (něčego)
Slovo na anglijskom: because of
Vse varianty v MS: vslěd, za, jerbo za, po pričině
Variant najvyše razumlivy vsim: od povoda (něčego), v rezultatu (něčego)
Objasnjenje/komentar:
"Povod" jest vó vseh slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod).
Priměry fraz:
"Od povoda glasnoj muziky ja ne mogų sę učiti"
"V rezultatu velikoj avarije umrlo mnogo ljudij"
odgovoriti[perf], odgovarjati[imperf]
Slovo na anglijskom: answer
Vse varianty v MS: odpověděti, odpovědati, odgovoriti, odgovarjati
Variant najvyše razumlivy vsim: odgovoriti[perf], odgovarjati[imperf]
Objasnjenje/komentar:
"Odpověděti/odpovědati" jest jedino v zapadnyh slovjanskyh językah i v ukrajinskom.
"Odgovoriti/odgovarjati" jest jedino v južnyh językah ale vsi (ili bez malogo vsi) imajųt "govoriti", iz togo povoda toj variant jest najvyše razumlivy.
Priměry fraz:
"Ja ne hčų odgovorjati na to pytanje"
"Nikto ješče nam ne odgvoril"
pardon
Slovo na anglijskom: excuse me
Vse varianty v MS: izvini!, [pardon!], [pomiluj!], [smiluj sę!], [(o)prosti!], [daruj!], [probač!]
Variant najvyše razumlivy vsim: pardon
Objasnjenje/komentar:
Slovo "izvini" je falšivym prijateljem v poljskom (zwijać, zwinąć, wywinąć)
"Pomiluj": v pl, ru, be, uk, sh, mk, bg?
"Smiluj sę": v pl, cz, sk
Slovo "prosti" jest nerazumlivo poljakam
Slovo pardon koristaje se v cz, bg, ru, pl(rěd.),
Priměry fraz:
"Pardon, govorite li na medžuslovjanskom?"
Upotrěbjenje slova:
"Pomilujte" ne rabotaje v značenju "excuse me", jedino v zmačenju "sorry"
po
Slovo na anglijskom: after(f.ex. after sb in a queque)
Vse varianty v MS: poslě, po, (poslěď)
Variant najvyše razumlivy vsim: po
Objasnjenje/komentar:
Zapadne i južne jezyky imajut "po" v značenju "after", a vozhodne imajut to v něktoryh frazah (napriměr, "po okončanju raboty")
Priměry fraz:
"Po jednom měsecu raboty on uže nemnogo naučil se govoriti na němečskom"
Upotrěbjenje slova:
"Po" vsegda upotrěbjaje se s městnym padežem (po kom? po čem?)
pomiluj
Slovo na anglijskom: sorry
Vse varianty v MS: izvini!, [pardon!], [pomiluj!], [smiluj sę!], [(o)prosti!], [daruj!], [probač!]
Variant najvyše razumlivy vsim: pomiluj
Objasnjenje/komentar:
Slovo "izvini" je falšivym prijateljem v poljskom (zwijać, zwinąć, wywinąć)
"Pomiluj": v pl, ru, be, uk, sh, mk, bg?
"Smiluj sę": v pl, cz, sk
Slovo "prosti" jest nerazumlivo poljakam
Slovo pardon koristaje se v cz, bg, ru, pl(rěd.),
Priměry fraz:
"Pomilujte, ja ne govorim na vašem nerazumlivom jezyku"
Upotrěbjenje slova:
"Pomilujte" ne rabotaje v značenju "excuse me", jedino v zmačenju "sorry"
potrěbno
Slovo na anglijskom: it is needed, it is necessary, one should, one ought to, one is obliged to
Vse varianty v MS: trěba, povinno se, potrěbno, trěba jest
Variant najvyše razumlivy vsim: potrěbno
Objasnjenje/komentar:
"Potrěbno" abo "potrěba" jest vo vseh slov. językah, "trěba", "povinno sę" - ne.
Priměry fraz:
"Da by naučiti sę někakogo języka, potrěbno mnogo slušati"
"Nam jest potrěbno uže idti"
Upotrěbjenje slova:
"Trěba" može značiti (i čęsto znači) should.
"Potrěbno" ne ima to značeńje i vsegda izraža nužnost́, obvęznost́.
probovati
Slovo na anglijskom: try, attempt
Vse varianty v MS: pokušati, probovati
Variant najvyše razumlivy vsim: probovati
Objasnjenje/komentar:
"Probovati" jest v vyše velikoj kolikosti slov. językov od "pokušati". "Probovati" ne jestvuje jedino v Češskom, Slovačskom (jestvuje jedino v něktoryh dialektah) i Slovenačskom. Za njih možno koristati "pokušati".
Jestvuje takože forma "pokušati sę", ktora bųde mnogym vyše razumliva rusam od "pokušati".
Priměry fraz:
"Jesi li ty proboval izključiti i iznova vključiti kompjuter?"
Izgovor, udarjenje/akcent:
V "pokušAti" akcent/udarjenje potrěbuje byti na tretjem slogu, da by to zvųčalo podobno do russkogo "покушаться", zatože "pokUšati" s udarjenjem/akcentom na vtory slog zvųči za rusov kako "покушать" (jedati).
probovati najdti 🧪, iskati 🌳
Slovo na anglijskom: search, seek, look, look for
Vse varianty v MS: iskati, probovati najdti, (šukati), (gledati)
Variant najvyše razumlivy vsim: probovati najdti 🧪, iskati 🌳
Objasnjenje/komentar:
"Iskati" — jest v ru, sl, sr, hr (reg.). V poljskom imaje drugo značenje ( iskać pot. «wybierać coś, zwłaszcza robactwo, z włosów, piór» ). Potencialny falšivy prijatelj v češskom i slovačskom (získat).
"Probovati najdti" — formy slova najdti sut dost različne, ale slovo ne jest samo v bg i pl. "Probovati" jest trohu blizko do češskogo slengovo prubnout.
"Šukati" — jest v bělorusskom, ukrajinskom i poljskom. Jestvuje v russkom, ale jest velmi rědko i specifično. V češskom i slovačskom to je falšivy prijatelj.
"Gledati" — jest v cs i sk. Jest blizko do perfektno razumlivogo slova "gleděti" (en. look)
Priměry fraz:
"Ja probuju najdti kudy je upadl ključ, ale tut je temno"
prosty, legky, bezproblemny
Slovo na anglijskom: easy
Vse varianty v MS: prosty, bezproblemny, legky
Variant najvyše razumlivy vsim: prosty, legky, bezproblemny
Objasnjenje/komentar:
"Prosty" i "problem" sųt vó vseh slovjanskyh językah.
"Legky" jest vo vseh slov. językah kromě makedonskogo.
Priměry fraz:
"To zadanje jest prosto"
"V tutčas naučiti sę anglijskogo jest absolutno bezproblemno"
pytati
Slovo na anglijskom: ask
Vse varianty v MS: pytati, zapytyvati, sprašati, osvědamjati sę
Variant najvyše razumlivy vsim: pytati
Objasnjenje/komentar:
Za rusov "pytati" može byti falšivym prijateljem, zatože znači "мучить"
Priměry fraz:
"To ne jest prosta tema, pytajte mene, ako li něčto ne razumějete"
Upotrěbjenje slova:
Ne zabyvajte pisati to slovo s bukvoju Y (pYtati, ale ne pitati). Drugo slovo za rusov bude značiti "to feed"
rabota
Slovo na anglijskom: work, labour, labor, job
Vse varianty v MS: rabota, trud, praca
Variant najvyše razumlivy vsim: rabota
Objasnjenje/komentar:
"Rabota" jest vo vseh slovjanskyh językah.
Priměry fraz:
"Ne imam rabotų i iz togo povoda ne mogų kupiti sobě dom"
rabotati, funkcionovati
Slovo na anglijskom: work
Vse varianty v MS: rabotati, funkcionovati, truditi, pracovati
Variant najvyše razumlivy vsim: rabotati, funkcionovati
Objasnjenje/komentar:
"Funkcija" i "rabota" sųt vo vseh slovjanskyh językah.
Priměry fraz:
"Moj prijatelj ne rabotaje, zato že on jest nezdravy"
"Toj kompjuter jest mnogo stary i uže ne rabotaje/funkcjonuje"
Upotrěbjenje slova:
"Funkcionirovati" znači jedino "dobro dělati svojų funkcijų".
"Rabotati" imaje vse značenja.
råzuměti
Slovo na anglijskom: understand
Vse varianty v MS: råzuměti, råzbirati, pojmati, postigati
Variant najvyše razumlivy vsim: råzuměti
Objasnjenje/komentar:
Jest vo vseh językah kromě bulgarskogo i makedonskogo (ale oni imajut slovo "razum").
Priměry fraz:
"Ja tebe ne razuměm"
"Poljaki to ne razumějųt"
sedm dnev 🧪, sedmica 🌳
Slovo na anglijskom: week
Vse varianty v MS: tydenj, sedmica
Variant najvyše razumlivy vsim: sedm dnev 🧪, sedmica 🌳
Objasnjenje/komentar:
Slovo "tydenj" jest vo vsih zapadnyh jezykah, a takože v slovenskom ("teden"), ukrajinskom i bělorusskom
Slovo "sedmica" tutčas imajut jedino bulgari, makedonci, srbi i hrvati, ale druge narody imajut šans go srazuměti iz togo povoda, že oni imajut korenj "sedm".
V russkom, ukrajinskom i bělorusskom "sedmica" jest velmi zastarělo i crkovno slovo. Priměry: v bělorusskom "сядміца" znači semidnevny post (ograničenje diety) prěd Velikdnjem, russky imaje "страстная седмица", a ukrajinsky "світла седмиця".
Priměry fraz:
"Festival bude črěz sedm dnev"
sivy
Slovo na anglijskom: gray-haired
Vse varianty v MS: sědy, sivy
Variant najvyše razumlivy vsim: sivy
Objasnjenje/komentar:
Slovo "sivy" (južno "siv") imajut vse slovjanske jezyky.
Slovo "sědy" imajut jedino russky, cešsky, slovačsky, srbsky i hrvatsky.
Ostražno, russko "сивы" jest rědko i upotrěbjaje se glavno za kolor konja.
Priměry fraz:
"Toj starik už imaje sive vlasy, ale prividno one ne dodali jemu mudrosti"
Upotrěbjenje slova:
Dobro je dodavati kontekst. "On imaje sive vlasy" jest lěpje než "On jest sivy"
složeny
Slovo na anglijskom: complex, complicated, composite, compound
Vse varianty v MS: složeny
Variant najvyše razumlivy vsim: složeny
Objasnjenje/komentar:
"Složeny" ne jest jedino v ukrajinskom i bělorusskom.
Priměry fraz:
"Toj problem jest mnogo složeny"
snědańje
Slovo na anglijskom: breakfast
Vse varianty v MS: zautraka, snědanje
Variant najvyše razumlivy vsim: snědańje
Objasnjenje/komentar:
Slovo "snědanje" za "breakfast" imajut bělorussky, ukrajinsky, poljsky i češsky, a takož jednokorenne slova imajut i ine jezyky.
"Zautraka" i "zautrakati" imaje samo russky.
Priměry fraz:
"Ja byh htěl něčto malo za snědanje"
snědati
Slovo na anglijskom: eat breakfast
Vse varianty v MS: zautrakati, snědati
Variant najvyše razumlivy vsim: snědati
Objasnjenje/komentar:
gledi "breakfast"
Priměry fraz:
"Probudžaj se, budemo snědati!"
stvoriti
Slovo na anglijskom: do, make
Vse varianty v MS: sdělati, izdělati, stvoriti, izrabiti, učiniti
Variant najvyše razumlivy vsim: stvoriti
Objasnjenje/komentar:
"Tvoriti/stvoriti" jest občeslovjansko slovo. Bulgari i slovenci ne imajut jego, ale oni imajut blizke slova: bulgarske "творба", "творение", "творец", "творя" (write), i slovensko "ustvariti"
"Dělati" imajut russky, poljsky, češsky i srbsky, ale "dělo" imajut takože bulgarsky, makedonsky i slovensky
"Činiti" jest bez malogo občeslovjansko slovo, jego ne imajut jedino slovensky, bulgarsky i russky (ale on imaje "учинять" i falšivy prijatelj "чинить" (isv. popravjati, en. repair ) )
"Råbiti" imajut bělorussky, ukrajinsky, poljsky, slovačsky i makedonsky. Srbsky i hrvatsky imajut "raditi", a "rabiti" v tyh jezykah znači "uživati/koristati"
Priměry fraz:
"O ne, on planuje stvoriti robota, ktory bude zahvatiti svět"
"Potrěbujemo něčto sdělati, poka ne jest pozdno"
"Nažalost, ne jest možno popraviti zlo, ktoro on je učinil"
tako
Slovo na anglijskom: so, thus, like that
Vse varianty v MS: tak, tako
Variant najvyše razumlivy vsim: tako
Objasnjenje/komentar:
"Tak" imaje drugo značenje v poljskom, ukrajinskom i bělorusskom (to znači "da/yes")
Priměry fraz:
"Začto slovjani tako ljubet bobrov?"
tamtoj, toj
Slovo na anglijskom: that
Vse varianty v MS: toj, tamtoj, onoj
Variant najvyše razumlivy vsim: tamtoj, toj
Objasnjenje/komentar:
Blizke k slovu "toj" formy imajut vse slovjanske jezyky.
Slovo "ony" jest srbsko, hrvatsko i makedonsko. Takože bulgari imajut "онзи/онова/онази", a rusi - zastarělo "оный".
Priměry fraz:
"Či imaš li ješče tamtu knigu?"
težky, nelegky, neprosty, problemny, složeny
Slovo na anglijskom: hard, difficult
Vse varianty v MS: težky, neprosty, komplikovany, problemny, trudny
Variant najvyše razumlivy vsim: težky, nelegky, neprosty, problemny, složeny
Objasnjenje/komentar:
"Težky" i "problem" sut vó vseh slovjanskyh językah.
"Legky" jest vo vseh slov. językah kromě makedonskogo.
"Složeny" jest vo vseh slov. językah kromě slovenačskogo, ale iztočnym slovjanam to slovo može zvųčati kako pričestje od "složiti" (napr. "složene v avto věči") i od togo povoda može dělati konfuziju.
Priměry fraz:
"Kitajsky jest mnogo težky język"
"Nam jest mnogo problemno idti tako daleko"
Upotrěbjenje slova:
"Složeny" takože znači "complex".
tut
Slovo na anglijskom: here
Vse varianty v MS: tu, tut, sde, ovde
Variant najvyše razumlivy vsim: tut
Objasnjenje/komentar:
Slovo "tut" jest iztočno, ale takože ono bude dobro za poljakov (tutaj) i něktore južne narody (zatože jest podobno na bg/mk "тука", makedonsko "тук" i slovensko "tukaj"). Takože ono ne dělaje zaměšanje s medžuslovjanskym "tu" (slovo "toj" v ženskom rodu, roditeljny padež)
Slovo "tu" imajut poljaki, čehi, slovaki, srbi i hrvati.
"Sde" ne imaje nikto kromě čehov i rusov.
Slovo "ovde" je jedino v srbskom, hrvatskom i makedonskom.
Priměry fraz:
"Dobry denj! Možem li ja nemnogo poležati tut?"
tutoj, toj
Slovo na anglijskom: this
Vse varianty v MS: sej, toj, ov, tutoj
Variant najvyše razumlivy vsim: tutoj, toj
Objasnjenje/komentar:
Blizke k slovu "toj" formy imajut vse slovjanske jezyky.
Slovo ov/ovy jest poljsko, srbsko, hrvatsko i makedonsko. Takože v russkom jest velmi zastarělo "овый".
Slovo "sej" jest velmi problemno: jego ne imajut nikake slovjanske jezyky kromě russkogo i ukrajinskogo. No može byti, ono jest idealno hot za tute dva naroda? Takože ne, v russkom ono jest zastarělo, a sklonjenja sej/sa/se sut daleke od russkyh. Je li ono idealno za ukrajincev? Nu, takože ne sovsěm, ukrajinci govoret цей/ця/це.
Takože, forma "se" ("sej" v srědnjem rodu) měšaje se v medžuslovjanskom s česticeju se/sę ("Ja hču myti se")
Priměry fraz:
"Tutoj semafor jest prěmnogo črveny"
Upotrěbjenje slova:
Zaměsto "ov" lěpje govoriti "ovy", to bude vyše blizko ko vsem južnym jezykam i russkomu.
tvoriti
Slovo na anglijskom: do, make
Vse varianty v MS: dělati, stvarjati, tvoriti, činiti
Variant najvyše razumlivy vsim: tvoriti
Objasnjenje/komentar:
"Tvoriti/stvoriti" jest občeslovjansko slovo. Bulgari i slovenci ne imajut jego, ale oni imajut blizke slova: bulgarske "творба", "творение", "творец", "творя" (write), i slovensko "ustvariti"
"Dělati" imajut russky, poljsky, češsky i srbsky, ale "dělo" imajut takože bulgarsky, makedonsky i slovensky
"Činiti" jest bez malogo občeslovjansko slovo, jego ne imajut jedino slovensky, bulgarsky i russky (ale on imaje "учинять" i falšivy prijatelj "чинить" (isv. popravjati, en. repair ) )
"Råbiti" imajut bělorussky, ukrajinsky, poljsky, slovačsky i makedonsky. Srbsky i hrvatsky imajut "raditi", a "rabiti" v tyh jezykah znači "uživati/koristati"
Priměry fraz:
"To ne jest tako prosto pytanje, možlivo budemo stvoriti glasovanje?"
"Ne dělaj tutogo, prijatelj"
"Začto, ja ne činim ničto zlo"
umoriti sę
Slovo na anglijskom: get tired
Vse varianty v MS: umoriti sę, ustati
Variant najvyše razumlivy vsim: umoriti sę
Objasnjenje/komentar:
"Umoriti sę" ne imajut jedino poljaki i slovenci (sl umoriti = "murder")
Priměry fraz:
"Ja jesm už umoril se sěděti doma, trěba idti vně"
umorjeny
Slovo na anglijskom: tired
Vse varianty v MS: umorjeny, ustaly, utomljeny
Variant najvyše razumlivy vsim: umorjeny
Objasnjenje/komentar:
"Umoriti sę" ne imajut jedino poljaki i slovenci (sl umoriti = "murder")
Priměry fraz:
"Ja jesm strašno umorjeny"
upotrěbjati
Slovo na anglijskom: use
Vse varianty v MS: uživati, koristati, upotrěbjati, posluživati sę, priběgati k pomoči něčego, poljzovati
Variant najvyše razumlivy vsim: upotrěbjati
Objasnjenje/komentar:
https://hackmd.io/dsF8dBNXRjSsyWNT6kyTCA?view#Koristati-upotrěbjati-uživati
Priměry fraz:
"Ja koristaju jedino stare telefony"
"Listy i plody takože mogut upotrěbjati se v medicinskyh cěljah"
vśaky
Slovo na anglijskom: each, every
Vse varianty v MS: každy, vśaky
Variant najvyše razumlivy vsim: vśaky
Objasnjenje/komentar:
"Vsaky" jest vo vseh iztočnyh i južnyh slov. językah.
V češskom i slovačskom jest "všelijaký", v poljskom sųt "wszelaki" i "wszelki" ale te slova imajųt drugo značenje: "vsekaky, vśakomožny, kakykoli".
"Každy" ne jest v nijednom južnom języku.
Priměry fraz:
"Vśaky člověk jest cěly oddělny svět"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Etimologičny izgovor slova "vśaky" s "ś" bųde pomočnym za zapadnyh i iztočnyh slovjan ("ś" izgovarjaje sę kako mękka "s").
vyše
Slovo na anglijskom: more
Vse varianty v MS: vyše, věće, bolje
Variant najvyše razumlivy vsim: vyše
Objasnjenje/komentar:
"Bolje" jest iztočno slovo.
"Věće" jest zapadno, a takože slovensko i bulgarsko slovo
"Vyše" v tom značenju jest jedino v srbskom i hrvatskom, ale jest vo vseh slov. językah v značenju "bolje/veče vysoko", iz togo povoda toj variant jest najrazumlivy.
(V bulgarskom "више" znači "vyše vysoky")
Priměry fraz:
"Anglijsky jest vyše prosty od francuzskogo"
"Novy učitelj jest vyše dobry od starogo"
Upotrěbjenje slova:
Poslě "vyše + slovo" imamo "od" (ględite priměr)
Koristajte slovo "vyše" ostražno, vo mnogyh jezykah ono znači "higher, up, above", zato može byti falšivy prijatelj
za
Slovo na anglijskom: for
Vse varianty v MS: za, dlja
Variant najvyše razumlivy vsim: za
Objasnjenje/komentar:
"Dlja" jest jedino v iztočnyh slov. językah i v poljskom.
"Za" jest vo vseh drugyh językah i takože jestvuje kako slang/dialektno slovo v russkom.
Priměry fraz:
"Aktualna situacija jest mnogo težka za nas"
začto🌳, od kakogo povoda🧪
Slovo na anglijskom: why
Vse varianty v MS: čemu, začto, načto
Variant najvyše razumlivy vsim: začto🌳, od kakogo povoda🧪
Objasnjenje/komentar:
"Povod" jest vó vseh slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod)
Priměry fraz:
"Iz kakogo povoda naš let byl anulovany?"
"Začto ničto ne dělaješ?"
zaisto
Slovo na anglijskom: really, indeed, in fact
Vse varianty v MS: zaisto, napravdu, zapravdu
Variant najvyše razumlivy vsim: zaisto
Objasnjenje/komentar:
Vse slovjanske jezyky imajut slovo "pravda" i korenje, svezane so slovom "istina". Ale v srbskom i hrvatskom "pravda" znači "spravědlivost, pravosudje".
Prěmyh odpovědnikov slovu "zaisto" ne imajut makedonsky, bulgarsky, i vse iztočne jezyky
Priměry fraz:
"Zaisto imaš pravdu, hvala za besědu"
"Napravdu, tutčas jest už mnogo lěpje"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Za srbov i hrvatov slovo "napravdu" bude vyše razumlivo s tonom kako v slovu prȃvda (prědposlědny slog je golgy i ide nadol ↓ )
zajutra
Slovo na anglijskom: tomorrow
Vse varianty v MS: zautra
Variant najvyše razumlivy vsim: zajutra
Objasnjenje/komentar:
"Zajutra" jest kombinacija zapadnoslovjanskyh "jutro", "zítra" i "zajtra", iztočnoslovjanskogo "zavtra" i južnoslovjanskyh "sutra", "utre", "jutri"
Priměry fraz:
"Nikogdy ne govori že izdělaš zajutra to, čto možeš izdělati dnes"
"Zajutra ja pojdų do lěsa"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Za rusov bųde vyše razumlivo s akcentom/udarjenjem na prvy slog: "zAjutra", zato že to jest vyše podobno na russko "zAvtra" i ne bųde zvųčati kako "utro" (morning)
zamȯk
Slovo na anglijskom: castle
Vse varianty v MS: zamȯk
Variant najvyše razumlivy vsim: zamȯk
Objasnjenje/komentar:
Slovo jest vo vseh slovjanskyh językah
Izgovor, udarjenje/akcent:
Da by ne byti falšivym prijateljem za rusov i ukrajincev, to slovo trěbuje izgovarjati sę kako zAmok, s udarjenjem na prvy slog.
zamȯk
Slovo na anglijskom: lock
Vse varianty v MS: zamȯk
Variant najvyše razumlivy vsim: zamȯk
Objasnjenje/komentar:
Slovo ne jest razumlivo na jugu.
Izgovor, udarjenje/akcent:
Da by ne byti falšivym prijateljem za rusov i ukrajincev, to slovo trěbuje izgovarjati sę kako zamOk, s udarjenjem na vtory slog. Takože, čehi i slovaki imajųt varianty zámek/zamók, a to znači konflikt medžu ru/uk akcentami i cs/sk dolgotami.
zapytati
Slovo na anglijskom: ask
Vse varianty v MS: sprositi, zapytati, osvědomiti sę
Variant najvyše razumlivy vsim: zapytati
Objasnjenje/komentar:
Za rusov "pytati" može byti falšivym prijateljem, zatože znači "мучить"
Priměry fraz:
"Ne znam, zapytaj o tom někogo drugogo"
Upotrěbjenje slova:
Ne zabyvajte pisati to slovo s bukvoju Y ("zapYtati", ale ne "zapitati"). Drugo slovo za rusov bude značiti "power up"
zaradi, dlja
Slovo na anglijskom: for the sake of, on account of
Vse varianty v MS: radi, zaradi, dlja
Variant najvyše razumlivy vsim: zaradi, dlja
Objasnjenje/komentar:
"Zaradi" jest v ukrajinskom, bulgarskom, makedonskom i srbskom, a rusi i hrvati mogut srazuměti jego kako miks "za" i "radi". Slovensko "zaradi" jest "because of"
"Radi" jest v russkom, srbskom i hrvatskom
"Dlja" jest jedino v iztočnyh slov. językah i v poljskom.
Priměry fraz:
"Ja dělam tuto zaradi vsih vas"
zato že/zatože
Slovo na anglijskom: because
Vse varianty v MS: zatože, zato že, zato čto, ibo, jerbo, poneže, jer, tomu že
Variant najvyše razumlivy vsim: zato že/zatože
Objasnjenje/komentar:
"zato čto" bude lěpje rabotati za južnyh i iztočnyh (ne imajųt slova "že").
"poneže" jestvuje vsekde na zapadu, v bulgarskom, v russkom (zastarělo)
Priměry fraz:
- Začto tu jest tako temno?
- Zato že električnost ne funkcionuje
zato🌳, od togo povoda🧪
Slovo na anglijskom: therefore, that's why
Vse varianty v MS: zato, zatom, tomu, ubo
Variant najvyše razumlivy vsim: zato🌳, od togo povoda🧪
Objasnjenje/komentar:
"Povod" jest vó vseh slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod).
Priměry fraz:
"On jest strašno umorjeny iz togo povoda ne može uže rabotati"
"Koty mnogo spęt i zato sųt ščęstlive"
zdråv, dobrodošli
Slovo na anglijskom: hello, hi!
Vse varianty v MS: zdrav, pozdrav, dobrodošli, privět, zdravěj, zdar, ahoj, čao!
Variant najvyše razumlivy vsim: zdråv, dobrodošli
Objasnjenje/komentar:
Slovo "pozdrav" jest falšivy prijatelj za nositeljev russkogo i ukrajinskogo jezykov (поздравлять/поздоровляти = congratulate/čestitati)
Čestitanja s korenjem "zdrav" imajut vse jezyky
Vsi slovjanske jezyky imajut ili slova dobro šli/došli, ili akuratnu formu dobrodošli (v makedonskom jest "добродојдовте!"), zato tuto slovo takože jest možlivo k prěporučenju.
"Ahoj" jest cs/sk slovo, "privět" jest ru/be slovo, "čao" za něktore jezyky jest jedino "bye"
Priměry fraz:
"Zdrav, my jesmo radi tebe viděti! Dobrodošli v medžuslovjansku spoločnost!"
že
Slovo na anglijskom: that
Vse varianty v MS: da, že, čto
Variant najvyše razumlivy vsim: že
Objasnjenje/komentar:
"Čto" zvųči kako pytalno slovo (what) za južnyh i zapadnyh slovjanov.
"Da" ne jestvuje v iztočnyh i zapadnyh slovjanskyh językah i takože zvųči kako "daby" za bulgarov (kako v "hču da ideš" = "hču da bys šel").
"Že" jestvuje jedino v zapadnyh slov. językah i jest falšivy prijatelj za slovencev (SL. "že" = "uže") ale v drugyh językah to slovo ne zvųči podobno na druge slova i od togo povoda nikogo ne zaměšivaje.
Priměry fraz:
"Ja myslju že to jest mnogo dobra ideja!"
"Ona ješče ne znaje že on uže ne ljubi jų"
život
Slovo na anglijskom: life
Vse varianty v MS: život, žitje
Variant najvyše razumlivy vsim: život
Objasnjenje/komentar:
"Žitje" jest falšivy prijatelj v južnyh jezykah (razumějut kako žito/zŕno)
"Život" jest falšivy prijatelj v iztočnyh jezykah (razumějut kako brjuho/trbuh), ale jestvuje kako zastarělo slovo v značenju "žitje".
Priměry fraz:
"I medžu životom i smrtju ničto ne bude na světu,
Jedino veliko morje mrtvečskyh glav i skeletov"
"Studentsko žitje jest težko"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Da by slovo "život" ne bylo falšivym prijateljem za rusov, ukrajincev i bělorusov, v izgovoru potrěbno davati akcent na prvy slog: život
znati
Slovo na anglijskom: know
Vse varianty v MS: znati, věděti
Variant najvyše razumlivy vsim: znati
Objasnjenje/komentar:
"Věděti" jest jedino v poljskom, češskom, slovačskom i slovenskom. V bělorusskom i russkom jest "ведать/ведаць" ale spreženje jest mnogo različno. Iz togo povoda to slovo ne jest razumlivo vsim.
Priměry fraz:
"On znaje mnogo językov"
"Ja znajų, dokųd on pošel"
Upotrěbjenje slova:
"Věděti" koristaje sę jedino kogda govorimo o faktah. Možemo věděti fakt ("věm, že …", "věm to") ale ne možemo věděti prědmety ("věm tų igrų" - nedobro, nepravilno). Kogda govorimo o prědmetah možno koristati jedino "znati" ("znam tų igrų").
"Znati" v medžuslovjanskom koristaje sę i s faktami, i s prědmetami (ględite priměry).
Spis prěporučajemyh slov v medžuslovjanskom
(v) tutčas🌳, v tutoj čas/moment🧪, aktualno🧪, v tom momentu🧪
Slovo na anglijskom: now
Vse varianty v MS: sejčas, nyně, segda, tutčas, aktuaľno
Variant najvyše razumlivy vsim: (v) tutčas🌳, v tutoj čas/moment🧪, aktualno🧪, v tom momentu🧪
Objasnjenje/komentar:
Odpovědnik slovu "tutčas" ima jedino russky ("тотчас"), ale slova "tu/tut" i "čas" sųt razumlive vsekde.
Priměry fraz:
"V tutčas ne mogų govoriti"
"Aktualno my ješče ne znajemo, čto my bųdemo dělati"
"Ja ne znaju, kde oni sųt v tom momentu"
(v) tutdenj, dnes🌳, v tutoj denj🧪
Slovo na anglijskom: today
Vse varianty v MS: dneś, tutdenj, sego dnja
Variant najvyše razumlivy vsim: (v) tutdenj, dnes🌳, v tutoj denj🧪
Objasnjenje/komentar:
"Tutdenj" jest kompromis, ktory rabotaje od togo dovoda, že vse języky imajųt "tu/tut" i "denj". Ale za srbov, hrvatov i slovencev to slovo bųde malo razumlivo, zatože u njih "tu" i "denj" to sųt "dan" i "tu/tukaj", ktore zvųčęt inako.
Forma "dnes" jest vo vseh južnyh i zapadnyh językah ale jest mnogo daleka od poljskogo "dziś". Takože slovo ne jest v uk/be, a v russkom jest zastarělo.
"V tutoj denj" jest ješče jedin kompromis, ktory potrěbuje byti vyše razumlivy.
Priměry fraz:
"V tutdenj ja ne rabotaju, jesm v domu"
čas
Slovo na anglijskom: time
Vse varianty v MS: vrěmę, čas
Variant najvyše razumlivy vsim: čas
Objasnjenje/komentar:
"Vrěmě" v značenju "time" imajut russky, ukrajinsky i južne jezyky. Poljsko "wrzemię" jest velmi arhaično. Takože "vrěme" jest "weather" v južnyh jezykah.
"Čas" jest "time" v bělorusskom, ukrajinskom, bulgarskom, makedonskom, slovenskom i zapadnyh jezykah, a v russkom to upotrěbjaje se jedino v vysokom stilju. V srbskom "čas" može značiti i "hour" i "lesson" i "time". V hrvatskom čas znači někako kratko vrěme, mig.
Itak, vsaky jezyk v někakoj formě imaje čas=time, zato prěporučajemo tuto slovo.
Priměry fraz:
"Ja imaju malo časa, ale budu pomogti tobě s učenjem medžuslovjanskogo."
cěly
Slovo na anglijskom: entire
Vse varianty v MS: veś, cěly
Variant najvyše razumlivy vsim: cěly
Objasnjenje/komentar:
Formu "ves" imajut ru, be, uk i sl jezyky. Slovo "cěly" za "whole" jest občeslovjansko.
Upotrěbjenje slova:
Jestvuje razlika smyslov, slovo "ves" = "all/entire", a "cěly" = "whole, entire, intact"
da by
Slovo na anglijskom: so that, in order to, so as to, in order that
Vse varianty v MS: aby, da by, že by
Variant najvyše razumlivy vsim: da by
Objasnjenje/komentar:
"Že by" jestvuje jedino v zapadnyh językah.
"Aby" jestvuje vo vseh zapadnyh językah i v ukrajinskom ale jest razumlivo takože rusam zatože zvųči podobno na "дабы".
"Da by" jest razumlivo vsim, zatože jest v russkom i v južnyh językah (v bulgarskom jest zastarělo, oni imajųt "da + glagol" bez "by") i zvųči podobno na "že by" i "aby" iz drugyh językov.
Priměry fraz:
"Ja dělajų vse, da bys ty byla ščęstliva"
"Potrěbno mnogo rabotati, da by něčto stvoriti"
"Ja čitajų knigy da by sę něčego naučiti"
Upotrěbjenje slova:
"Aby" znači "in order to/so as to" i poslě njego sę koristaje infinitiv glagola. Poslě "da by" takože može sę koristati infinitiv (kako v sěvernyh slov. językah i napriměr v anglijskom)
daže🌳, navet 🌳, až 🧪,
Slovo na anglijskom: even
Vse varianty v MS: daže, až, navet, dokonce
Variant najvyše razumlivy vsim: daže🌳, navet 🌳, až 🧪,
Objasnjenje/komentar:
"Daže" jest bulgarsko i russko slovo
"Navet" imajut bělorussky, ukrajinsky i poljsky
"Až" imajut vse sěverne jezyky, ale v bolšesti jezykov to ne jest prěmy odpovědnik slovu "even":
Russian. аж — even, so, very (prostorěčno, usiljaje značenje slova)
Belarusian. аж, ажно — even
Ukrainian. аж — so, so until
Polish. aż — until, till, to
Czech. až — when, only, until
Slovak. až — when, till, until
Ni jedin variant ne imaje očevidnoj prědnosti nad drugyh, uživajte jih zavisno od konteksta
"Dokonce" jest cs/sk slovo, a druge jezyky jego ne imajut
Priměry fraz:
"Ja daže ne znaju o čem ty govoriš"
"Navet Vsesvět někogda rodil se i někogda bude umrěti"
"Dobro, to bylo až prěmnogo brzo"
Upotrěbjenje slova:
Slovo "až" v slovjanskyh jezykah ne jest prěmy sinonim za "even", uživajte jego jedino kogda je potrěba posiliti značenje. "Koliko lět ty imaš? Jesm velmi stary, imam až 30 lět"
drugy
Slovo na anglijskom: second
Vse varianty v MS: drugy, vtory
Variant najvyše razumlivy vsim: drugy
Objasnjenje/komentar:
Drugy v značenju "second" jest vo vsih jezykah, izključajuči russky, bulgarsky i makedonsky, ale tute jezyky imajut jego v značenju "other".
"Vtory" imajut samo russky, bulgarsky i makedonsky.
Upotrěbjenje slova:
Pametajte, že v ru, mk i bg jezykah slovo "drugy" imaje jedino značenje "other", a v poljskom i bělorusskom - jedino značenje "second".
Za uk, cs, sk, sr, hr i sl jezyky ono može imati oba tyh smysla.
ględěti
Slovo na anglijskom: look, watch
Vse varianty v MS: ględěti, zrěti, poględati, pozirati (na), smatrjati, smotriti
Variant najvyše razumlivy vsim: ględěti
Objasnjenje/komentar:
Vsi slovjanske jezyky imajut slova s korenjem "ględ", hot poljska forma jest daleka od drugyh ("przyglądać się"). Ukrajinsko "глядіти" jest rědko, ale jezyk imaje i druge srodne slova (оглядати, углядіти, поглядати itd.).
"Zrěti" jest v češskom i slovačskom, jest zastarělo v russkom, ukrajinskom, srbskom i hrvatskom, a poljsky ima formy "spozierać' i "ujrzeć" (sovršeny glagol).
"Smatrjati" i "smotriti" imajut samo ru, mk, sr i hr jezyky.
Priměry fraz:
"Gledi, solnce uže zahodi"
Upotrěbjenje slova:
"Ględěti", no ne "ględati"! Drugo slovo znači "search" za čehov i slovakov.
"Poględati" može byti problemno iz ravnogo povoda.
govoriti
Slovo na anglijskom: say, speak, talk
Vse varianty v MS: govoriti, molviti, rěkti
Variant najvyše razumlivy vsim: govoriti
Objasnjenje/komentar:
"Govoriti" jest vo vseh slov. językah.
V poljskom forma "govoriti" v tom značenju ne jestvuje ale sųt: "gwarzyć", "gaworzyć", "pogwarka", "gwar", "gwara" i "rozhowor", ktore sųt podobne.
Priměry fraz:
"Je ne govorjų na srbskom"
"My uže davno ne jesmo govorili"
"Albert govori, že potrěbno spati"
"Govorite tiho, vse jedno ja vas ne razuměm"
groše
Slovo na anglijskom: money
Vse varianty v MS: groše, penęzy, (dinary)
Variant najvyše razumlivy vsim: groše
Objasnjenje/komentar:
Vse slovjanske jezyky imajut "groš" v značenju "coin"
"Pěnęzy" jest izključno zapadno slovo
Priměry fraz:
"Ne dam za tuto ni lomanogo groša"
"Prodavatelj jednojų rukojų tre o drugų rųkų… Ne izględaje on kako někakovy izmamitelj, ktory hće jedino omamiti svojih klientov. Jest prosto cělkom jasno, že iz vsih věćij vò vsesvětu, on najmnogo ljubi groše"
Upotrěbjenje slova:
Možno zaměnjati abstraktno "money" na groše, imajuče svoje nazvy. Priměr: dolary, evra, dinary.
htěti
Slovo na anglijskom: want
Vse varianty v MS: htěti, hotěti
Variant najvyše razumlivy vsim: htěti
Objasnjenje/komentar:
To jest kompromis medžu zapadnoslovjanskym "hc-", iztočnym "hoč-" i južnym "hč-/hoč-".
Priměry fraz:
"Ja byh htěl sę naučiti vseh językov světa"
"My ne hčemo dělati glupe věči"
hvala (něčemu)
Slovo na anglijskom: thanks to
Vse varianty v MS: dekujųči, blågodare, hvala
Variant najvyše razumlivy vsim: hvala (něčemu)
Objasnjenje/komentar:
Slovo "hvala" govori sę mnogo čęsto i srazuměti jego značenje iz konteksta jest mnogo prosto, iz togo povoda věrojętno ljudi uže bųdųt jego znati i razuměti.
Priměry fraz:
"Hvala internetu my možemo sę učiti iz doma"
hvala, blagodarim, blagodarju
Slovo na anglijskom: thank you, thanks
Vse varianty v MS: dękujų, blagodarim, blagodarju, hvala, dobra tobě
Variant najvyše razumlivy vsim: hvala, blagodarim, blagodarju
Objasnjenje/komentar:
"Děkuju" jest jedino v bělorusskom, ukrajinskom, i zapadnyh jezykah
"Hvala" v značenju "thanks" jest jedino v srbskom, hrvatskom i slovenskom, ale "(po)hvala" v drugom značenju (ang. "praise, commendation") jest vo vseh slov. językah.
Takože možno govoriti "velika hvala", kogdy my hčemo povysiti značenje "hvala".
"Blagodariti" ne jest vo vseh slov. językah, no slova "dar" i "blago" sut občeslovjanske
Slovo "Dobro" imajut vse jezyky
Priměry fraz:
i
Slovo na anglijskom: and
Vse varianty v MS: i, a
Variant najvyše razumlivy vsim: i
Objasnjenje/komentar:
"i" je razumlivo za vsih, ima trohu drugo značenje v češskom i slovačskom (i = "i takože")
"a" jest mnogoznačno za vozhodne, a takože bg, sr, hr i sl jezyky, zatože može značiti "but"
ili
Slovo na anglijskom: or
Vse varianty v MS: ili, abo, alibo, aľbo
Variant najvyše razumlivy vsim: ili
Objasnjenje/komentar:
"Ili" jest polno razumlivo za rusov i južnyh slovjan. Takože jego bude znati priblizno vsaky ukrajinec i bělorus.
"Abo" jest razumlivo poljakam, ukrajincam, bělorusam i slovakam, i čestično razumlivo čeham i rusam.
"Albo/alibo" jest razumlivo poljakam, bělorusam, čeham i slovakam, a takože čestično razumlivo rusam i slovencam.
Po balam jest taka situacija:
ili - 3.7
aľbo - 3.5
alibo - 3.3
abo - 3.1
Priměry fraz:
"Byti ili ne byti? To jest pytanje"
ili, aľbo
Slovo na anglijskom: or
Vse varianty v MS: ili, abo, (aľbo), (alibo)
Variant najvyše razumlivy vsim: ili, aľbo
Objasnjenje/komentar:
"Ili" jest polno razumlivo za rusov i južnyh slovjan i čestično razumlivo/nerazumlivo za drugyh
"Aľbo" jest dobro razumlivo poljakam, bělorusam i slovakam i čestično razumlivo rusam, ukrajincam, čeham, hrvatam i slovencam
"Abo" jest razumlivo ukrajincam, poljakam i slovakam i čestično razumlivo za rusov, bělorusov i čehov. Južni slovjani jego ne razumějut
Tut jest polna informacija o razumlivosti slova: https://teletype.in/@mashine_of_goodness/use
Priměry fraz:
"Byti ili ne byti? To jest pytanje."
imę
Slovo na anglijskom: name
Vse varianty v MS: imę, nazva
Variant najvyše razumlivy vsim: imę
Objasnjenje/komentar:
"Ime" jest občeslovjansko slovo
Srodne do "nazva" slova imajut vsi jezyky, izključajuči slovensky
iny🌳, drugy🧪
Slovo na anglijskom: other, another
Vse varianty v MS: drugy, iny
Variant najvyše razumlivy vsim: iny🌳, drugy🧪
Objasnjenje/komentar:
"Iny" jest vo vsih jezykah, izključajuči bulgarsky i makedonsky, ale one imajut srodne slova "инаку/иначе" (en. otherwise) i "поинаков/инакъв" (en. another kind of).
"Drugy" v značenju "other" jest vo vsih jezykah, izključajuči poljsky i bělorussky, ale tute jezyky imajut jego v značenju "second".
Upotrěbjenje slova:
Pametajte, že v ru, mk i bg jezykah slovo "drugy" imaje jedino značenje "other", a v poljskom i bělorusskom - jedino značenje "second".
Za uk, cs, sk, sr, hr i sl jezyky ono može imati oba tyh smysla.
jedino
Slovo na anglijskom: only, just
Vse varianty v MS: samo, jedino, toliko
Variant najvyše razumlivy vsim: jedino
Objasnjenje/komentar:
Ale v russkom "jedino" zvuči kako "jenako" ili "zajedno".
Priměry fraz:
"Jedino ty mene razuměš"
"Jedino dobri ljudi myslęt že oni sųt zli"
Upotrěbjenje slova:
TOLIKO vs TOLJKO
"Toliko" može dělati zaměšanje za čehov, slovakov i južnyh slovjan, zatože ono zvuči kako anglijsko "that much" (ru "столько", pl "tyle"):
Czech tolik
Slovak toľko
Slovene toliko
Croatian toliko
Serbian толико
Macedonian толку
Bulgarian толкова
Zato prěporučajemo pisati "toljko", ono zvuči vyše blizko k iztočnym i poljskomu variantam (ru только, be толькі, uk тільки, pl tylko), i ne jest falšivym prijateljem
JEDINO vs TOLIKO/SAMO
Slova "jedino" i "toliko/toljko/samo" imajut razliku v upotrěbjenju:
"Jedino, čto bylo možno sdělati — ubiti togo člověka" (ne je možno upotrěbiti toljko/samo)
"Toljko/samo čto prijehal, ubili go" (ne je možno upotrěbiti jedino)
jedino (něčto), izključati, izključiti, s izključenjem
Slovo na anglijskom: except
Vse varianty v MS: kromě, jedino (něčto), izključati, izključiti, s izključenjem
Variant najvyše razumlivy vsim: jedino (něčto), izključati, izključiti, s izključenjem
Objasnjenje/komentar:
Blizke k slovu "kromě" formy imajut jedino ru, be, uk, cs i sk, a akuratnu formu "kromě" — jedino russky i češsky.
Zato je važno zaměnjati to slovo na "jedino" ("jest jedino něčto"), "izkljucati" ("on poproboval vsečto, za izključenjem tutogo torta"), abo druge varianty
Priměry fraz:
"I medžu životom i smrtju ničto ne bude na světu. Kromě velikogo morja mrtvečskyh glav i skeletov"
komora🧪, sala🧪, poměščeńje 🌳
Slovo na anglijskom: room
Vse varianty v MS: komnata, poměščenje, izba, (komora), sala, (pokoj)
Variant najvyše razumlivy vsim: komora🧪, sala🧪, poměščeńje 🌳
Objasnjenje/komentar:
"Sala" (zala, šala itd.) jest vo vo vsih jezykah, ale ono odpovědaje anglisjkomu "hall".
"Komora" (ili "kamera") jest občeslovjansko slovo so značenjem "chamber".
"Poměščenje" jest v ru, be, uk, pl i bg jezykah, a cs i sk imajut srodne "místnost" i "miestnosť"
"Komnata" jest v ru, uk, cs i sk jezykah
Priměry fraz:
"Začto v mojej komorě směnili se cifry i tam sut drugi ljudi?"
kråtko, lakonično
Slovo na anglijskom: briefly
Vse varianty v MS: kråtko, lakonično
Variant najvyše razumlivy vsim: kråtko, lakonično
Objasnjenje/komentar:
oba slova sut vo vseh jezykah
Priměry fraz:
"Budu razkazati o tutom kratko"
"- Ja imam svoje metody - lakonično skazal on"
kråtky, lakoničny
Slovo na anglijskom: brief
Vse varianty v MS: kråtky, lakoničny
Variant najvyše razumlivy vsim: kråtky, lakoničny
Objasnjenje/komentar:
oba slova sut vo vseh jezykah
Priměry fraz:
"Jego odgovor byl velmi kratky"
"Prividno, to byl najvyše lakoničny diagnoz iz vseh, ktore ja jesm slyšal"
ktory, kaky
Slovo na anglijskom: which, that
Vse varianty v MS: ktory, koji
Variant najvyše razumlivy vsim: ktory, kaky
Objasnjenje/komentar:
"Ktory" jest v najvelikoj kolikosti slov. językov. V hrvatskom i srbskom to slovo jest v něktoryh dialektah. To slovo ne jestvuje jedino v bulgarskom.
"Koji" jest jedino v južnyh slov. językah (i takože v nepolnom značenju v russkom). No takože, "koj", osoblivo s izgovorom "kȯj", može byti v něktoryh situacijah priblizno råzumlivo na zapadu (pl. ki, cz. ký, sk. ký).
"Kaky" takože možno poněkogda koristati ale za južnyh slovjanov to bųde dělati konfuziju:
"Žena, kakų ja potrěbujų" za njih zvųči NE kako "Ta žena, ktora jest mně potrěbna", a kako "toj TIP ženy, ktory mně jest potrěbny".
Iz togo povoda my prěporučajemo "ktory"
Priměry fraz:
"Člověk, ktory ne razumě sebe, ne može dobro razuměti drugyh ljudij"
"Dom, v ktorom žive moj prijatelj, jest mnogo stary"
lěto 🧪
Slovo na anglijskom: year
Vse varianty v MS: god, rok, lěto
Variant najvyše razumlivy vsim: lěto 🧪
Objasnjenje/komentar:
"God" imajut russky i bělorussky, "godina" - južne jezyky
Zapadne jezyky i ukrajinsky imajut "rok"
"Lěto" jest občeslovjansko slovo, ale ono može byti falšivym prijateljem (to obyčajno znači "summer")
Priměry fraz:
"On je už dorastly, imaje 18 lět"
"Prva světova vojna počela se v 1914 godu"
li
Slovo na anglijskom: question particle
Vse varianty v MS: či, li
Variant najvyše razumlivy vsim: li
Objasnjenje/komentar:
"Či" jest zapadna, a takože bělorusska, ukrajinska i slovenska čestica. Ale ona može myliti bulgarov, zatože bg "че" jest medžuslovjansko "že" (anglijsko "that")
Česticu "li" ne imajut jedino poljaki, ukrajinci i bělorusi, ale nositelji ukrajinskogo i bělorusskogo mogut to znati hvala razuměnju russkogo jezyka
Priměry fraz:
"Pozdrav! Govoriš li ty na medžuslovjanskom?"
"Či jest někaka razlika medžu “how are you" i "how do you feel"?"
"Či jeste li vy znali, že dublovanje povyšaje razumlivost?"
Upotrěbjenje slova:
"Či" govorimo na početku rěčenja, "li" - poslě glagola (gledaj priměry upotrěbjenja)
mnogo
Slovo na anglijskom: very
Vse varianty v MS: velmi[1], mnogo[2], velje, veliko, silno
Variant najvyše razumlivy vsim: mnogo
Objasnjenje/komentar:
Slovo "velmi" jest vo vseh sevěrnyh jezykah kromě poljskogo, no jest zastarělo v russkom. Slovensky, bulgarsky i makedonsky ne imajut jego, srbsky i hrvatsky imajut variant "veoma".
Slovo "mnogo" jest vo vseh jezykah kromě ukrajinskogo, no v sěvernyh jezykah ono ima značenje "velika kolikost něčego" ( en. much, a lot of). Zato ono može byti falšivoprijateljem kogda stoji prěd imennikom.
Slovo "veliko" je v pl kako "wielce" i v čs kako "velice", v sk "velice" dialektalno.
Priměry fraz:
"Poslědne šesť měsęcev sųt byli mnogo težkymi."
"Ty imaješ velmi stary telefon."
"Tvoj telefon jest mnogo stary."
mysliti
Slovo na anglijskom: think
Vse varianty v MS: dumati, mysliti, mněti
Variant najvyše razumlivy vsim: mysliti
Objasnjenje/komentar:
"Mysliti" jest vó vseh językah.
Priměry fraz:
"- Mysliš li, že to jest dobra ideja?
naj-, najvyše
Slovo na anglijskom: the most, most
Vse varianty v MS: najvyše, najbolje, največe, naj-
Variant najvyše razumlivy vsim: naj-, najvyše
Objasnjenje/komentar:
"Največe" i "najbolje" ne sut vo vseh slov. językah. "Najvyše" v tom značenju jest jedino v srbskom i hrvatskom, ale v značenju "najvysoko" jest vo vseh slov. językah, kromě bulgarskogo, iz togo povoda toj variant jest vyše razumlivy od "najbolje" i "največe".
"Naj-" jest vo vseh slov. językah (ale to zvųči neprirodno za vseh kromě bulgarov).
Priměry fraz:
"On jest najglupy člověk na světu!"
ili
"On jest najvyše glupy člověk na světu!"
"Najvyše čęsto my govorimo o knigah"
ili
"Najčęsto my govorimo o knigah"
Upotrěbjenje slova:
!Čuvanje! poslě "naj-" slovo potrěbuje byti bez suffiksa "-ějš-" ili "-ěje". Ględite priměry.
nazyvati, imenovati
Slovo na anglijskom: name, call
Vse varianty v MS: imenovati, nazyvati
Variant najvyše razumlivy vsim: nazyvati, imenovati
Objasnjenje/komentar:
"Nazyvati" imajut vsi jezyky izključajuči slovensky
"Imenovati" imajut vsi jezyky izključajuči bulgarsky, ale on ima srodno slovo "преименува" (rename)
Itak, oba slova sut razumlive
něktory
Slovo na anglijskom: some
Vse varianty v MS: něktory, někoj
Variant najvyše razumlivy vsim: něktory
Objasnjenje/komentar:
"Něktory" jest v najvelikoj kolikosti slov. językov. V hrvatskom i srbskom "ktory" jest v něktoryh dialektah. To slovo ne jestvuje jedino v bulgarskom.
"Někoj" jest jedino v južnyh slov. językah (i takože v russkom).
Priměry fraz:
"Něktori ljudi myslęt, že oni sųt najvyše mudri na světu. To sųt najglupi ljudi"
"V něktoryh igrah možno naučiti sę anglijskogo"
nema
Slovo na anglijskom: there is/are no, there is/are not
Vse varianty v MS: nema, nemaje, ne jest
Variant najvyše razumlivy vsim: nema
Objasnjenje/komentar:
"Nema" imajut vsi kromě čehov i slovakov.
"Nemaje" je jedino v ukrajinskom
Priměry fraz:
Nema povodov za panikų
no
Slovo na anglijskom: but
Vse varianty v MS: ale, no
Variant najvyše razumlivy vsim: no
Objasnjenje/komentar:
"ale" jest vo vseh jezykah kromě russkogo, bulgarskogo, makedonskogo i slovenskogo"
"no" jest na uravenju dialektov znajemo vsim, no poljaki srazumějut kako "nu"
Priměry fraz:
"To može izgledati nelogično, ale ja hču obgovoriti tutu ideju"
"On je směly, no glupy"
Upotrěbjenje slova:
Imaje smysl različati odtěnky slov "no" i "ale" ("ale" imaje vyše silno značenje, a "no" jest někaky miks medžu "nu" i "ale")
Tu razliku imajut čehi i slovaki, citata:
Vsaky čeh poněkogda uživaje "no", v značenju "ale", jediny moment jest taky, že na vozhodu Čehije to jest vyše često
o/ob
Slovo na anglijskom: about
Vse varianty v MS: o, ob
Variant najvyše razumlivy vsim: o/ob
Objasnjenje/komentar:
"O/ob" ne jest jedino v Bulgarskom, Makedonskom i Ukrajinskom.
Priměry fraz:
"Nam jest potrěbno o tom pogovoriti"
"Ta kniga ob aeroplanah jest zaisto mnogo dobra"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Råzlika medžu "o" i "ob" jestvuje glavno za prostotų izgovora. Možeš li jasno skazati "bajka o oslu"? Ne. A s frazojų "bajka ob oslu" už ne bųde problema.
"Ob" govori sę prěd samoglaskojų (a, o, i, u, i tako dalje)
od povoda (něčego), v rezultatu (něčego)
Slovo na anglijskom: because of
Vse varianty v MS: vslěd, za, jerbo za, po pričině
Variant najvyše razumlivy vsim: od povoda (něčego), v rezultatu (něčego)
Objasnjenje/komentar:
"Povod" jest vó vseh slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod).
Priměry fraz:
"Od povoda glasnoj muziky ja ne mogų sę učiti"
"V rezultatu velikoj avarije umrlo mnogo ljudij"
odgovoriti[perf], odgovarjati[imperf]
Slovo na anglijskom: answer
Vse varianty v MS: odpověděti, odpovědati, odgovoriti, odgovarjati
Variant najvyše razumlivy vsim: odgovoriti[perf], odgovarjati[imperf]
Objasnjenje/komentar:
"Odpověděti/odpovědati" jest jedino v zapadnyh slovjanskyh językah i v ukrajinskom.
"Odgovoriti/odgovarjati" jest jedino v južnyh językah ale vsi (ili bez malogo vsi) imajųt "govoriti", iz togo povoda toj variant jest najvyše razumlivy.
Priměry fraz:
"Ja ne hčų odgovorjati na to pytanje"
"Nikto ješče nam ne odgvoril"
pardon
Slovo na anglijskom: excuse me
Vse varianty v MS: izvini!, [pardon!], [pomiluj!], [smiluj sę!], [(o)prosti!], [daruj!], [probač!]
Variant najvyše razumlivy vsim: pardon
Objasnjenje/komentar:
Slovo "izvini" je falšivym prijateljem v poljskom (zwijać, zwinąć, wywinąć)
"Pomiluj": v pl, ru, be, uk, sh, mk, bg?
"Smiluj sę": v pl, cz, sk
Slovo "prosti" jest nerazumlivo poljakam
Slovo pardon koristaje se v cz, bg, ru, pl(rěd.),
Priměry fraz:
"Pardon, govorite li na medžuslovjanskom?"
Upotrěbjenje slova:
"Pomilujte" ne rabotaje v značenju "excuse me", jedino v zmačenju "sorry"
po
Slovo na anglijskom: after(f.ex. after sb in a queque)
Vse varianty v MS: poslě, po, (poslěď)
Variant najvyše razumlivy vsim: po
Objasnjenje/komentar:
Zapadne i južne jezyky imajut "po" v značenju "after", a vozhodne imajut to v něktoryh frazah (napriměr, "po okončanju raboty")
Priměry fraz:
"Po jednom měsecu raboty on uže nemnogo naučil se govoriti na němečskom"
Upotrěbjenje slova:
"Po" vsegda upotrěbjaje se s městnym padežem (po kom? po čem?)
pomiluj
Slovo na anglijskom: sorry
Vse varianty v MS: izvini!, [pardon!], [pomiluj!], [smiluj sę!], [(o)prosti!], [daruj!], [probač!]
Variant najvyše razumlivy vsim: pomiluj
Objasnjenje/komentar:
Slovo "izvini" je falšivym prijateljem v poljskom (zwijać, zwinąć, wywinąć)
"Pomiluj": v pl, ru, be, uk, sh, mk, bg?
"Smiluj sę": v pl, cz, sk
Slovo "prosti" jest nerazumlivo poljakam
Slovo pardon koristaje se v cz, bg, ru, pl(rěd.),
Priměry fraz:
"Pomilujte, ja ne govorim na vašem nerazumlivom jezyku"
Upotrěbjenje slova:
"Pomilujte" ne rabotaje v značenju "excuse me", jedino v zmačenju "sorry"
potrěbno
Slovo na anglijskom: it is needed, it is necessary, one should, one ought to, one is obliged to
Vse varianty v MS: trěba, povinno se, potrěbno, trěba jest
Variant najvyše razumlivy vsim: potrěbno
Objasnjenje/komentar:
"Potrěbno" abo "potrěba" jest vo vseh slov. językah, "trěba", "povinno sę" - ne.
Priměry fraz:
"Da by naučiti sę někakogo języka, potrěbno mnogo slušati"
"Nam jest potrěbno uže idti"
Upotrěbjenje slova:
"Trěba" može značiti (i čęsto znači) should.
"Potrěbno" ne ima to značeńje i vsegda izraža nužnost́, obvęznost́.
probovati
Slovo na anglijskom: try, attempt
Vse varianty v MS: pokušati, probovati
Variant najvyše razumlivy vsim: probovati
Objasnjenje/komentar:
"Probovati" jest v vyše velikoj kolikosti slov. językov od "pokušati". "Probovati" ne jestvuje jedino v Češskom, Slovačskom (jestvuje jedino v něktoryh dialektah) i Slovenačskom. Za njih možno koristati "pokušati".
Jestvuje takože forma "pokušati sę", ktora bųde mnogym vyše razumliva rusam od "pokušati".
Priměry fraz:
"Jesi li ty proboval izključiti i iznova vključiti kompjuter?"
Izgovor, udarjenje/akcent:
V "pokušAti" akcent/udarjenje potrěbuje byti na tretjem slogu, da by to zvųčalo podobno do russkogo "покушаться", zatože "pokUšati" s udarjenjem/akcentom na vtory slog zvųči za rusov kako "покушать" (jedati).
probovati najdti 🧪, iskati 🌳
Slovo na anglijskom: search, seek, look, look for
Vse varianty v MS: iskati, probovati najdti, (šukati), (gledati)
Variant najvyše razumlivy vsim: probovati najdti 🧪, iskati 🌳
Objasnjenje/komentar:
"Iskati" — jest v ru, sl, sr, hr (reg.). V poljskom imaje drugo značenje ( iskać pot. «wybierać coś, zwłaszcza robactwo, z włosów, piór» ). Potencialny falšivy prijatelj v češskom i slovačskom (získat).
"Probovati najdti" — formy slova najdti sut dost različne, ale slovo ne jest samo v bg i pl. "Probovati" jest trohu blizko do češskogo slengovo prubnout.
"Šukati" — jest v bělorusskom, ukrajinskom i poljskom. Jestvuje v russkom, ale jest velmi rědko i specifično. V češskom i slovačskom to je falšivy prijatelj.
"Gledati" — jest v cs i sk. Jest blizko do perfektno razumlivogo slova "gleděti" (en. look)
Priměry fraz:
"Ja probuju najdti kudy je upadl ključ, ale tut je temno"
prosty, legky, bezproblemny
Slovo na anglijskom: easy
Vse varianty v MS: prosty, bezproblemny, legky
Variant najvyše razumlivy vsim: prosty, legky, bezproblemny
Objasnjenje/komentar:
"Prosty" i "problem" sųt vó vseh slovjanskyh językah.
"Legky" jest vo vseh slov. językah kromě makedonskogo.
Priměry fraz:
"To zadanje jest prosto"
"V tutčas naučiti sę anglijskogo jest absolutno bezproblemno"
pytati
Slovo na anglijskom: ask
Vse varianty v MS: pytati, zapytyvati, sprašati, osvědamjati sę
Variant najvyše razumlivy vsim: pytati
Objasnjenje/komentar:
Za rusov "pytati" može byti falšivym prijateljem, zatože znači "мучить"
Priměry fraz:
"To ne jest prosta tema, pytajte mene, ako li něčto ne razumějete"
Upotrěbjenje slova:
Ne zabyvajte pisati to slovo s bukvoju Y (pYtati, ale ne pitati). Drugo slovo za rusov bude značiti "to feed"
rabota
Slovo na anglijskom: work, labour, labor, job
Vse varianty v MS: rabota, trud, praca
Variant najvyše razumlivy vsim: rabota
Objasnjenje/komentar:
"Rabota" jest vo vseh slovjanskyh językah.
Priměry fraz:
"Ne imam rabotų i iz togo povoda ne mogų kupiti sobě dom"
rabotati, funkcionovati
Slovo na anglijskom: work
Vse varianty v MS: rabotati, funkcionovati, truditi, pracovati
Variant najvyše razumlivy vsim: rabotati, funkcionovati
Objasnjenje/komentar:
"Funkcija" i "rabota" sųt vo vseh slovjanskyh językah.
Priměry fraz:
"Moj prijatelj ne rabotaje, zato že on jest nezdravy"
"Toj kompjuter jest mnogo stary i uže ne rabotaje/funkcjonuje"
Upotrěbjenje slova:
"Funkcionirovati" znači jedino "dobro dělati svojų funkcijų".
"Rabotati" imaje vse značenja.
råzuměti
Slovo na anglijskom: understand
Vse varianty v MS: råzuměti, råzbirati, pojmati, postigati
Variant najvyše razumlivy vsim: råzuměti
Objasnjenje/komentar:
Jest vo vseh językah kromě bulgarskogo i makedonskogo (ale oni imajut slovo "razum").
Priměry fraz:
"Ja tebe ne razuměm"
"Poljaki to ne razumějųt"
sedm dnev 🧪, sedmica 🌳
Slovo na anglijskom: week
Vse varianty v MS: tydenj, sedmica
Variant najvyše razumlivy vsim: sedm dnev 🧪, sedmica 🌳
Objasnjenje/komentar:
Slovo "tydenj" jest vo vsih zapadnyh jezykah, a takože v slovenskom ("teden"), ukrajinskom i bělorusskom
Slovo "sedmica" tutčas imajut jedino bulgari, makedonci, srbi i hrvati, ale druge narody imajut šans go srazuměti iz togo povoda, že oni imajut korenj "sedm".
V russkom, ukrajinskom i bělorusskom "sedmica" jest velmi zastarělo i crkovno slovo. Priměry: v bělorusskom "сядміца" znači semidnevny post (ograničenje diety) prěd Velikdnjem, russky imaje "страстная седмица", a ukrajinsky "світла седмиця".
Priměry fraz:
"Festival bude črěz sedm dnev"
sivy
Slovo na anglijskom: gray-haired
Vse varianty v MS: sědy, sivy
Variant najvyše razumlivy vsim: sivy
Objasnjenje/komentar:
Slovo "sivy" (južno "siv") imajut vse slovjanske jezyky.
Slovo "sědy" imajut jedino russky, cešsky, slovačsky, srbsky i hrvatsky.
Ostražno, russko "сивы" jest rědko i upotrěbjaje se glavno za kolor konja.
Priměry fraz:
"Toj starik už imaje sive vlasy, ale prividno one ne dodali jemu mudrosti"
Upotrěbjenje slova:
Dobro je dodavati kontekst. "On imaje sive vlasy" jest lěpje než "On jest sivy"
složeny
Slovo na anglijskom: complex, complicated, composite, compound
Vse varianty v MS: složeny
Variant najvyše razumlivy vsim: složeny
Objasnjenje/komentar:
"Složeny" ne jest jedino v ukrajinskom i bělorusskom.
Priměry fraz:
"Toj problem jest mnogo složeny"
snědańje
Slovo na anglijskom: breakfast
Vse varianty v MS: zautraka, snědanje
Variant najvyše razumlivy vsim: snědańje
Objasnjenje/komentar:
Slovo "snědanje" za "breakfast" imajut bělorussky, ukrajinsky, poljsky i češsky, a takož jednokorenne slova imajut i ine jezyky.
"Zautraka" i "zautrakati" imaje samo russky.
Priměry fraz:
"Ja byh htěl něčto malo za snědanje"
snědati
Slovo na anglijskom: eat breakfast
Vse varianty v MS: zautrakati, snědati
Variant najvyše razumlivy vsim: snědati
Objasnjenje/komentar:
gledi "breakfast"
Priměry fraz:
"Probudžaj se, budemo snědati!"
stvoriti
Slovo na anglijskom: do, make
Vse varianty v MS: sdělati, izdělati, stvoriti, izrabiti, učiniti
Variant najvyše razumlivy vsim: stvoriti
Objasnjenje/komentar:
"Tvoriti/stvoriti" jest občeslovjansko slovo. Bulgari i slovenci ne imajut jego, ale oni imajut blizke slova: bulgarske "творба", "творение", "творец", "творя" (write), i slovensko "ustvariti"
"Dělati" imajut russky, poljsky, češsky i srbsky, ale "dělo" imajut takože bulgarsky, makedonsky i slovensky
"Činiti" jest bez malogo občeslovjansko slovo, jego ne imajut jedino slovensky, bulgarsky i russky (ale on imaje "учинять" i falšivy prijatelj "чинить" (isv. popravjati, en. repair ) )
"Råbiti" imajut bělorussky, ukrajinsky, poljsky, slovačsky i makedonsky. Srbsky i hrvatsky imajut "raditi", a "rabiti" v tyh jezykah znači "uživati/koristati"
Priměry fraz:
"O ne, on planuje stvoriti robota, ktory bude zahvatiti svět"
"Potrěbujemo něčto sdělati, poka ne jest pozdno"
"Nažalost, ne jest možno popraviti zlo, ktoro on je učinil"
tako
Slovo na anglijskom: so, thus, like that
Vse varianty v MS: tak, tako
Variant najvyše razumlivy vsim: tako
Objasnjenje/komentar:
"Tak" imaje drugo značenje v poljskom, ukrajinskom i bělorusskom (to znači "da/yes")
Priměry fraz:
"Začto slovjani tako ljubet bobrov?"
tamtoj, toj
Slovo na anglijskom: that
Vse varianty v MS: toj, tamtoj, onoj
Variant najvyše razumlivy vsim: tamtoj, toj
Objasnjenje/komentar:
Blizke k slovu "toj" formy imajut vse slovjanske jezyky.
Slovo "ony" jest srbsko, hrvatsko i makedonsko. Takože bulgari imajut "онзи/онова/онази", a rusi - zastarělo "оный".
Priměry fraz:
"Či imaš li ješče tamtu knigu?"
težky, nelegky, neprosty, problemny, složeny
Slovo na anglijskom: hard, difficult
Vse varianty v MS: težky, neprosty, komplikovany, problemny, trudny
Variant najvyše razumlivy vsim: težky, nelegky, neprosty, problemny, složeny
Objasnjenje/komentar:
"Težky" i "problem" sut vó vseh slovjanskyh językah.
"Legky" jest vo vseh slov. językah kromě makedonskogo.
"Složeny" jest vo vseh slov. językah kromě slovenačskogo, ale iztočnym slovjanam to slovo može zvųčati kako pričestje od "složiti" (napr. "složene v avto věči") i od togo povoda može dělati konfuziju.
Priměry fraz:
"Kitajsky jest mnogo težky język"
"Nam jest mnogo problemno idti tako daleko"
Upotrěbjenje slova:
"Složeny" takože znači "complex".
tut
Slovo na anglijskom: here
Vse varianty v MS: tu, tut, sde, ovde
Variant najvyše razumlivy vsim: tut
Objasnjenje/komentar:
Slovo "tut" jest iztočno, ale takože ono bude dobro za poljakov (tutaj) i něktore južne narody (zatože jest podobno na bg/mk "тука", makedonsko "тук" i slovensko "tukaj"). Takože ono ne dělaje zaměšanje s medžuslovjanskym "tu" (slovo "toj" v ženskom rodu, roditeljny padež)
Slovo "tu" imajut poljaki, čehi, slovaki, srbi i hrvati.
"Sde" ne imaje nikto kromě čehov i rusov.
Slovo "ovde" je jedino v srbskom, hrvatskom i makedonskom.
Priměry fraz:
"Dobry denj! Možem li ja nemnogo poležati tut?"
tutoj, toj
Slovo na anglijskom: this
Vse varianty v MS: sej, toj, ov, tutoj
Variant najvyše razumlivy vsim: tutoj, toj
Objasnjenje/komentar:
Blizke k slovu "toj" formy imajut vse slovjanske jezyky.
Slovo ov/ovy jest poljsko, srbsko, hrvatsko i makedonsko. Takože v russkom jest velmi zastarělo "овый".
Slovo "sej" jest velmi problemno: jego ne imajut nikake slovjanske jezyky kromě russkogo i ukrajinskogo. No može byti, ono jest idealno hot za tute dva naroda? Takože ne, v russkom ono jest zastarělo, a sklonjenja sej/sa/se sut daleke od russkyh. Je li ono idealno za ukrajincev? Nu, takože ne sovsěm, ukrajinci govoret цей/ця/це.
Takože, forma "se" ("sej" v srědnjem rodu) měšaje se v medžuslovjanskom s česticeju se/sę ("Ja hču myti se")
Priměry fraz:
"Tutoj semafor jest prěmnogo črveny"
Upotrěbjenje slova:
Zaměsto "ov" lěpje govoriti "ovy", to bude vyše blizko ko vsem južnym jezykam i russkomu.
tvoriti
Slovo na anglijskom: do, make
Vse varianty v MS: dělati, stvarjati, tvoriti, činiti
Variant najvyše razumlivy vsim: tvoriti
Objasnjenje/komentar:
"Tvoriti/stvoriti" jest občeslovjansko slovo. Bulgari i slovenci ne imajut jego, ale oni imajut blizke slova: bulgarske "творба", "творение", "творец", "творя" (write), i slovensko "ustvariti"
"Dělati" imajut russky, poljsky, češsky i srbsky, ale "dělo" imajut takože bulgarsky, makedonsky i slovensky
"Činiti" jest bez malogo občeslovjansko slovo, jego ne imajut jedino slovensky, bulgarsky i russky (ale on imaje "учинять" i falšivy prijatelj "чинить" (isv. popravjati, en. repair ) )
"Råbiti" imajut bělorussky, ukrajinsky, poljsky, slovačsky i makedonsky. Srbsky i hrvatsky imajut "raditi", a "rabiti" v tyh jezykah znači "uživati/koristati"
Priměry fraz:
"To ne jest tako prosto pytanje, možlivo budemo stvoriti glasovanje?"
"Ne dělaj tutogo, prijatelj"
"Začto, ja ne činim ničto zlo"
umoriti sę
Slovo na anglijskom: get tired
Vse varianty v MS: umoriti sę, ustati
Variant najvyše razumlivy vsim: umoriti sę
Objasnjenje/komentar:
"Umoriti sę" ne imajut jedino poljaki i slovenci (sl umoriti = "murder")
Priměry fraz:
"Ja jesm už umoril se sěděti doma, trěba idti vně"
umorjeny
Slovo na anglijskom: tired
Vse varianty v MS: umorjeny, ustaly, utomljeny
Variant najvyše razumlivy vsim: umorjeny
Objasnjenje/komentar:
"Umoriti sę" ne imajut jedino poljaki i slovenci (sl umoriti = "murder")
Priměry fraz:
"Ja jesm strašno umorjeny"
upotrěbjati
Slovo na anglijskom: use
Vse varianty v MS: uživati, koristati, upotrěbjati, posluživati sę, priběgati k pomoči něčego, poljzovati
Variant najvyše razumlivy vsim: upotrěbjati
Objasnjenje/komentar:
https://hackmd.io/dsF8dBNXRjSsyWNT6kyTCA?view#Koristati-upotrěbjati-uživati
Priměry fraz:
"Ja koristaju jedino stare telefony"
"Listy i plody takože mogut upotrěbjati se v medicinskyh cěljah"
vśaky
Slovo na anglijskom: each, every
Vse varianty v MS: každy, vśaky
Variant najvyše razumlivy vsim: vśaky
Objasnjenje/komentar:
"Vsaky" jest vo vseh iztočnyh i južnyh slov. językah.
V češskom i slovačskom jest "všelijaký", v poljskom sųt "wszelaki" i "wszelki" ale te slova imajųt drugo značenje: "vsekaky, vśakomožny, kakykoli".
"Každy" ne jest v nijednom južnom języku.
Priměry fraz:
"Vśaky člověk jest cěly oddělny svět"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Etimologičny izgovor slova "vśaky" s "ś" bųde pomočnym za zapadnyh i iztočnyh slovjan ("ś" izgovarjaje sę kako mękka "s").
vyše
Slovo na anglijskom: more
Vse varianty v MS: vyše, věće, bolje
Variant najvyše razumlivy vsim: vyše
Objasnjenje/komentar:
"Bolje" jest iztočno slovo.
"Věće" jest zapadno, a takože slovensko i bulgarsko slovo
"Vyše" v tom značenju jest jedino v srbskom i hrvatskom, ale jest vo vseh slov. językah v značenju "bolje/veče vysoko", iz togo povoda toj variant jest najrazumlivy.
(V bulgarskom "више" znači "vyše vysoky")
Priměry fraz:
"Anglijsky jest vyše prosty od francuzskogo"
"Novy učitelj jest vyše dobry od starogo"
Upotrěbjenje slova:
Poslě "vyše + slovo" imamo "od" (ględite priměr)
Koristajte slovo "vyše" ostražno, vo mnogyh jezykah ono znači "higher, up, above", zato može byti falšivy prijatelj
za
Slovo na anglijskom: for
Vse varianty v MS: za, dlja
Variant najvyše razumlivy vsim: za
Objasnjenje/komentar:
"Dlja" jest jedino v iztočnyh slov. językah i v poljskom.
"Za" jest vo vseh drugyh językah i takože jestvuje kako slang/dialektno slovo v russkom.
Priměry fraz:
"Aktualna situacija jest mnogo težka za nas"
začto🌳, od kakogo povoda🧪
Slovo na anglijskom: why
Vse varianty v MS: čemu, začto, načto
Variant najvyše razumlivy vsim: začto🌳, od kakogo povoda🧪
Objasnjenje/komentar:
"Povod" jest vó vseh slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod)
Priměry fraz:
"Iz kakogo povoda naš let byl anulovany?"
"Začto ničto ne dělaješ?"
zaisto
Slovo na anglijskom: really, indeed, in fact
Vse varianty v MS: zaisto, napravdu, zapravdu
Variant najvyše razumlivy vsim: zaisto
Objasnjenje/komentar:
Vse slovjanske jezyky imajut slovo "pravda" i korenje, svezane so slovom "istina". Ale v srbskom i hrvatskom "pravda" znači "spravědlivost, pravosudje".
Prěmyh odpovědnikov slovu "zaisto" ne imajut makedonsky, bulgarsky, i vse iztočne jezyky
Priměry fraz:
"Zaisto imaš pravdu, hvala za besědu"
"Napravdu, tutčas jest už mnogo lěpje"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Za srbov i hrvatov slovo "napravdu" bude vyše razumlivo s tonom kako v slovu prȃvda (prědposlědny slog je golgy i ide nadol ↓ )
zajutra
Slovo na anglijskom: tomorrow
Vse varianty v MS: zautra
Variant najvyše razumlivy vsim: zajutra
Objasnjenje/komentar:
"Zajutra" jest kombinacija zapadnoslovjanskyh "jutro", "zítra" i "zajtra", iztočnoslovjanskogo "zavtra" i južnoslovjanskyh "sutra", "utre", "jutri"
Priměry fraz:
"Nikogdy ne govori že izdělaš zajutra to, čto možeš izdělati dnes"
"Zajutra ja pojdų do lěsa"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Za rusov bųde vyše razumlivo s akcentom/udarjenjem na prvy slog: "zAjutra", zato že to jest vyše podobno na russko "zAvtra" i ne bųde zvųčati kako "utro" (morning)
zamȯk
Slovo na anglijskom: castle
Vse varianty v MS: zamȯk
Variant najvyše razumlivy vsim: zamȯk
Objasnjenje/komentar:
Slovo jest vo vseh slovjanskyh językah
Izgovor, udarjenje/akcent:
Da by ne byti falšivym prijateljem za rusov i ukrajincev, to slovo trěbuje izgovarjati sę kako zAmok, s udarjenjem na prvy slog.
zamȯk
Slovo na anglijskom: lock
Vse varianty v MS: zamȯk
Variant najvyše razumlivy vsim: zamȯk
Objasnjenje/komentar:
Slovo ne jest razumlivo na jugu.
Izgovor, udarjenje/akcent:
Da by ne byti falšivym prijateljem za rusov i ukrajincev, to slovo trěbuje izgovarjati sę kako zamOk, s udarjenjem na vtory slog. Takože, čehi i slovaki imajųt varianty zámek/zamók, a to znači konflikt medžu ru/uk akcentami i cs/sk dolgotami.
zapytati
Slovo na anglijskom: ask
Vse varianty v MS: sprositi, zapytati, osvědomiti sę
Variant najvyše razumlivy vsim: zapytati
Objasnjenje/komentar:
Za rusov "pytati" može byti falšivym prijateljem, zatože znači "мучить"
Priměry fraz:
"Ne znam, zapytaj o tom někogo drugogo"
Upotrěbjenje slova:
Ne zabyvajte pisati to slovo s bukvoju Y ("zapYtati", ale ne "zapitati"). Drugo slovo za rusov bude značiti "power up"
zaradi, dlja
Slovo na anglijskom: for the sake of, on account of
Vse varianty v MS: radi, zaradi, dlja
Variant najvyše razumlivy vsim: zaradi, dlja
Objasnjenje/komentar:
"Zaradi" jest v ukrajinskom, bulgarskom, makedonskom i srbskom, a rusi i hrvati mogut srazuměti jego kako miks "za" i "radi". Slovensko "zaradi" jest "because of"
"Radi" jest v russkom, srbskom i hrvatskom
"Dlja" jest jedino v iztočnyh slov. językah i v poljskom.
Priměry fraz:
"Ja dělam tuto zaradi vsih vas"
zato že/zatože
Slovo na anglijskom: because
Vse varianty v MS: zatože, zato že, zato čto, ibo, jerbo, poneže, jer, tomu že
Variant najvyše razumlivy vsim: zato že/zatože
Objasnjenje/komentar:
"zato čto" bude lěpje rabotati za južnyh i iztočnyh (ne imajųt slova "že").
"poneže" jestvuje vsekde na zapadu, v bulgarskom, v russkom (zastarělo)
Priměry fraz:
zato🌳, od togo povoda🧪
Slovo na anglijskom: therefore, that's why
Vse varianty v MS: zato, zatom, tomu, ubo
Variant najvyše razumlivy vsim: zato🌳, od togo povoda🧪
Objasnjenje/komentar:
"Povod" jest vó vseh slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod).
Priměry fraz:
"On jest strašno umorjeny iz togo povoda ne može uže rabotati"
"Koty mnogo spęt i zato sųt ščęstlive"
zdråv, dobrodošli
Slovo na anglijskom: hello, hi!
Vse varianty v MS: zdrav, pozdrav, dobrodošli, privět, zdravěj, zdar, ahoj, čao!
Variant najvyše razumlivy vsim: zdråv, dobrodošli
Objasnjenje/komentar:
Slovo "pozdrav" jest falšivy prijatelj za nositeljev russkogo i ukrajinskogo jezykov (поздравлять/поздоровляти = congratulate/čestitati)
Čestitanja s korenjem "zdrav" imajut vse jezyky
Vsi slovjanske jezyky imajut ili slova dobro šli/došli, ili akuratnu formu dobrodošli (v makedonskom jest "добродојдовте!"), zato tuto slovo takože jest možlivo k prěporučenju.
"Ahoj" jest cs/sk slovo, "privět" jest ru/be slovo, "čao" za něktore jezyky jest jedino "bye"
Priměry fraz:
"Zdrav, my jesmo radi tebe viděti! Dobrodošli v medžuslovjansku spoločnost!"
že
Slovo na anglijskom: that
Vse varianty v MS: da, že, čto
Variant najvyše razumlivy vsim: že
Objasnjenje/komentar:
"Čto" zvųči kako pytalno slovo (what) za južnyh i zapadnyh slovjanov.
"Da" ne jestvuje v iztočnyh i zapadnyh slovjanskyh językah i takože zvųči kako "daby" za bulgarov (kako v "hču da ideš" = "hču da bys šel").
"Že" jestvuje jedino v zapadnyh slov. językah i jest falšivy prijatelj za slovencev (SL. "že" = "uže") ale v drugyh językah to slovo ne zvųči podobno na druge slova i od togo povoda nikogo ne zaměšivaje.
Priměry fraz:
"Ja myslju že to jest mnogo dobra ideja!"
"Ona ješče ne znaje že on uže ne ljubi jų"
život
Slovo na anglijskom: life
Vse varianty v MS: život, žitje
Variant najvyše razumlivy vsim: život
Objasnjenje/komentar:
"Žitje" jest falšivy prijatelj v južnyh jezykah (razumějut kako žito/zŕno)
"Život" jest falšivy prijatelj v iztočnyh jezykah (razumějut kako brjuho/trbuh), ale jestvuje kako zastarělo slovo v značenju "žitje".
Priměry fraz:
"I medžu životom i smrtju ničto ne bude na světu,
Jedino veliko morje mrtvečskyh glav i skeletov"
"Studentsko žitje jest težko"
Izgovor, udarjenje/akcent:
Da by slovo "život" ne bylo falšivym prijateljem za rusov, ukrajincev i bělorusov, v izgovoru potrěbno davati akcent na prvy slog: život
znati
Slovo na anglijskom: know
Vse varianty v MS: znati, věděti
Variant najvyše razumlivy vsim: znati
Objasnjenje/komentar:
"Věděti" jest jedino v poljskom, češskom, slovačskom i slovenskom. V bělorusskom i russkom jest "ведать/ведаць" ale spreženje jest mnogo različno. Iz togo povoda to slovo ne jest razumlivo vsim.
Priměry fraz:
"On znaje mnogo językov"
"Ja znajų, dokųd on pošel"
Upotrěbjenje slova:
"Věděti" koristaje sę jedino kogda govorimo o faktah. Možemo věděti fakt ("věm, že …", "věm to") ale ne možemo věděti prědmety ("věm tų igrų" - nedobro, nepravilno). Kogda govorimo o prědmetah možno koristati jedino "znati" ("znam tų igrų").
"Znati" v medžuslovjanskom koristaje sę i s faktami, i s prědmetami (ględite priměry).